Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Jakob Aljaž- duhovnik, ki je kupil vrh Triglava, mojster baročnih oltarnih podob in portretov, slovenski portretist rimske šole, zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo«

Slikar Fortunat Bergant velja za mojstra baročnih oltarnih podob in portretov. Pripadal je drugi generaciji kranjskih baročnih slikarjev in ni bil nikoli član slikarskega ceha, imel pa je podporo cerkvene aristokracije in razsvetljenskega kroga kranjskega plemstva, zlasti cistercijanskih opatov iz Stične in Kostanjevice na Krki ter plemičev iz rodbin Codelli in Erberg. V takratni Ljubljani je Bergant veljal za posebneža, bil je samosvoj, neporočen in je vse življenje bival pri plemičih. Za njegovo slikarstvo je značilna dvojnost med elegantnim obvladovanjem in ljudsko naivnostjo, kar še danes deli raziskovalce. Njegovi sliki Ptičar in Prestar sta najstarejši slovenski žanrski sliki. Bili sta razstavljeni na Zgodovinski razstavi slovenskega slikarstva leta 1922, prvič sta bili reproducirani leta 1938 v Steletovi Monumenta artis Slovenicae 2 – Slikarstvo baroka in romantike. Ti črno-beli fotografiji sta ostali edini dokaz po izginotju slik po drugi svetovni vojni. Originali sliki sta bili skriti, do njiju je s posredovanjem lastnikov prišel in ju identificiral kustos Narodne galerije in strokovnjak za baročno slikarstvo dr. Ferdinand Šerbelj. Narodna galerija je ob pomoči ministrstva za kulturo sliki odkupila in ju umestila v stalno zbirko slovenske umetnosti kot ikonski deli baročnega obdobja in naše umetnosti sploh. Slikar Fortunat Bergant se je rodil pred 300 leti v Mekinjah.

Slikar Jožef Jakob Tominc se je rodil na današnji dan leta 1790 v Gorici. Že zelo mlad je prišel v Rim in se učil pri različnih slikarjih. Komaj štiriindvajsetleten je tam prejel srebrno odličje šole za slikarstvo za risbo »Študija apostola«. Znan je predvsem kot portretist, slikal pa je tudi nabožne, žanrske in zgodovinske motive. Njegova dela se odlikujejo po virtuozni izvedbi, predvsem obrazov in oblačil portretirancev ter igre s svetlobo poudarjenih predmetov ali njihovih podrobnosti. Jožef Jakob Tominc skupaj z ljubljanskima sodobnikoma Mihaelom Strojem in Matevžem Langusom zaokroža poglavje v slovenski likovni umetnosti 19. stoletja.

Leta 1845 se je v Zavrhu po Šmarno goro rodil duhovnik, planinec in skladatelj Jakob Aljaž. Pospeševal je graditev planinskih poti in postojank po Julijskih Alpah. Leta 1895 je od občine Dovje za goldinar odkupil vrh Triglava in dal nanj postaviti stolp. S tem dejanjem je dal vedeti, da je Triglav slovenska gora in narodni simbol. Med njegovimi pesmimi je najznamenitejša »Oj, Triglav, moj dom«, himna slovenskih planincev. *Odlomek pesmi v izvedbi Slovenskega okteta. S tem ko pesem v celoti pripisujemo Jakobu Aljažu, pa nehote pozabljamo na avtorja njenega besedila. To je bilo prvič javno objavljeno leta 1894 v rokopisnem bogoslovnem glasilu »Lipica« v Mariboru. S psevdonimom Slavin ga je napisal Matija Zemljič iz Gornje Radgone, poznejši duhovnik, pesnik in prevajalec pri Svetem Tomažu pri Ormožu. Leta 1895 je bila pesem objavljena še v dijaškem listu »Zora«; Jakob Aljaž jo je odkril in takoj uglasbil. Pesem je bila prvič zapeta 10. avgusta 1896 ob odprtju Triglavske koče na Kredarici.

Zgodovinar in arhivist Viktor Vrbnjak je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike in bil od leta 1962 zaposlen v pokrajinskem arhivu v Mariboru. Bil je pobudnik in avtor zgodovinskih in arhivskih razstav, kulturno-znanstvenih prireditev, postavitev spominskih plošč pomembnim ljudem ter znanstvenih srečanj o njih. Po njegovi zaslugi so po drugi svetovni vojni znova začeli praznovati obletnice slovenskih taborov, o katerih je pisal v različnih poljudnih in strokovnih glasilih. Te razprave odlikujejo natančni pregledi dejstev in njihove poglobljene analize. Poleg odmevnega zbornika »Svet med Muro in Dravo« je uredil ali souredil še vrsto drugih strokovnih publikacij. Viktor Vrbnják se je rodil leta 1934 v Séliščih v bližini Gornje Radgone.