Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pavle Zidar (1932-1992) socialni realist s prvinami novega ekspresionizma * Slikarski duh barvnega realizma in intimizma * Zdravnik in glasbenik * Pionirka naše sodobne plesne umetnosti

Slikar in grafik Miha Maleš je študiral na Dunaju, v Zagrebu in Pragi; tam je leta 1927 diplomiral. Nekaj let pozneje je v Ljubljani odprl Umetniški salon ter delal kot svobodni umetnik. Deloval je tudi kot založnik, pisec, urednik, restavrator in trgovec z umetninami. Njegov risarski slog izhaja iz secesije ter odmevov ekspresionizma, v predvojne slike je vnašal odmeve fantazijskosti s pridihom nadrealizma. Po vojni je ustvarjal v duhu barvnega realizma in intimizma, v poznih delih pa je znova oživljal fantastične prvine. Izdal je več knjižnih albumov izvirnih grafik, ustvaril vrsto liričnih ilustracij, od leta 1936 do 1945 pa je izdajal prvo slovensko revijo za sodobno likovno umetnost. Vsestranskega umetnika, ki ob Božidarju Jakcu velja za utemeljitelja slovenske grafike, se je zaradi sproščenosti in radoživosti umetniške govorice oprijel vzdevek 'slikajoči pesnik', saj je ustvaril več kot 1200 slik in več kot 3500 risb in grafik. *Posnetek Pravi umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik, avtorica knjige z naslovom »Miha Maleš - slikajoči pesnik«. Leta 1977 je prejel Prešernovo nagrado, nekaj pozneje pa so v Kamniku odprli galerijo z njegovimi deli. Rodil se je leta 1903 na Jeranovem v okolici Kamnika.

Zdravnik dermatovenerolog Eman Pertl je medicino študiral v Pragi in Beogradu. Kot zavednega Slovenca so ga nacisti med drugo svetovno vojno iz Maribora izgnali v Srbijo. Tam je kot zdravnik sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem in pozneje na ta čas strnil spomine v svojih črticah. Po vojni je v Mariboru prevzel vodstvo dermatovenerološkega oddelka, ga strokovno posodobil in opremil z laboratoriji. Napisal je nekaj knjig ter veliko strokovnih člankov, predvsem o zdravstveni vzgoji, sodeloval pa je tudi pri ustvarjanju slovenske medicinske terminologije. Eman Pertl, rodil se je leta 1907 na Kapelskem vrhu pri Gornji Radgoni, je bil tudi violinist, 23 let pa je vodil veliki zdravniški simfonični orkester.

Pisatelj in pesnik Pavle Zidar je iz druge svetovne vojne izšel z bolečo vojno izkušnjo. Sprva je bil učitelj, vendar se je že kmalu odločil za poklic samostojnega književnika. Začel je s pesništvom, v začetku 60-ih let prejšnjega stoletja pa se je posvetil predvsem pripovedništvu. *Posnetek Že s prvo knjigo novel z naslovom “Sôha z oltarja domovine” je pri kritikih in bralcih vzbudil veliko pozornost. Kritiki so ga razglasili za socialnega realista s prvinami novega ekspresionizma, čeprav se ponekod skuša približati moderni prozi. Zaradi spora z oblastmi je leta 1966 zapustil učiteljski poklic in postal svobodni umetnik. Preživljal se je s pisateljskim delom. Sredi šestdesetih let se je umaknil v samostan Pleterje pri Šentjerneju, kjer je napisal povest Sveti Pavel in roman Oče naš. Sodi med najplodovitejše slovenske pisatelje. Manj znano je njegovo prijateljstvo s pesnikom Jankom Glazerjem, ki je med vojno izgubil sina. Njegov pisateljski opus obsega približno 80 del: novel in romanov, pripovedi za otroke, pesmi, radijskih iger in esejev. Leta 1987 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado. Pisatelj in pesnik Pavle Zidar s pravim imenom Zdravko Slamnik se je rodil pred 90 leti (1932) na Javorniku pri Jesenicah.

Plesalka, koreografinja in pedagoginja Ksenija Hribar je po srednji baletni šoli v Ljubljani študirala na londonski plesni akademiji, diplomirala na Victoria University ter magistrirala v Manchestru. V Veliki Britaniji je sodelovala s številnimi mednarodno priznanimi koreografi ter delovala v Sodobnem plesnem teatru. Po vrnitvi v Slovenijo je leta 1984 ustanovila Plesni Teater Ljubljana in iz njega je izšla prva generacija sodobnih slovenskih poklicnih plesalcev in koreografov. Kot koreografinja je sodelovala pri več kot sto predstavah slovenskih gledališč, bila pa je tudi izredna profesorica za umetnost giba in kompozicijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za svoj bogati ustvarjalni opus je Ksenija Hribar prejela številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Ksenija Hribar se je rodila leta 1938 v Ljubljani.