Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 6. januar

06.01.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pavle Zidar (1932-1992) socialni realist s prvinami novega ekspresionizma * Slikarski duh barvnega realizma in intimizma * Zdravnik in glasbenik * Pionirka naše sodobne plesne umetnosti

Slikar in grafik Miha Maleš je študiral na Dunaju, v Zagrebu in Pragi; tam je leta 1927 diplomiral. Nekaj let pozneje je v Ljubljani odprl Umetniški salon ter delal kot svobodni umetnik. Deloval je tudi kot založnik, pisec, urednik, restavrator in trgovec z umetninami. Njegov risarski slog izhaja iz secesije ter odmevov ekspresionizma, v predvojne slike je vnašal odmeve fantazijskosti s pridihom nadrealizma. Po vojni je ustvarjal v duhu barvnega realizma in intimizma, v poznih delih pa je znova oživljal fantastične prvine. Izdal je več knjižnih albumov izvirnih grafik, ustvaril vrsto liričnih ilustracij, od leta 1936 do 1945 pa je izdajal prvo slovensko revijo za sodobno likovno umetnost. Vsestranskega umetnika, ki ob Božidarju Jakcu velja za utemeljitelja slovenske grafike, se je zaradi sproščenosti in radoživosti umetniške govorice oprijel vzdevek 'slikajoči pesnik', saj je ustvaril več kot 1200 slik in več kot 3500 risb in grafik. *Posnetek Pravi umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik, avtorica knjige z naslovom »Miha Maleš - slikajoči pesnik«. Leta 1977 je prejel Prešernovo nagrado, nekaj pozneje pa so v Kamniku odprli galerijo z njegovimi deli. Rodil se je leta 1903 na Jeranovem v okolici Kamnika.

Zdravnik dermatovenerolog Eman Pertl je medicino študiral v Pragi in Beogradu. Kot zavednega Slovenca so ga nacisti med drugo svetovno vojno iz Maribora izgnali v Srbijo. Tam je kot zdravnik sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem in pozneje na ta čas strnil spomine v svojih črticah. Po vojni je v Mariboru prevzel vodstvo dermatovenerološkega oddelka, ga strokovno posodobil in opremil z laboratoriji. Napisal je nekaj knjig ter veliko strokovnih člankov, predvsem o zdravstveni vzgoji, sodeloval pa je tudi pri ustvarjanju slovenske medicinske terminologije. Eman Pertl, rodil se je leta 1907 na Kapelskem vrhu pri Gornji Radgoni, je bil tudi violinist, 23 let pa je vodil veliki zdravniški simfonični orkester.

Pisatelj in pesnik Pavle Zidar je iz druge svetovne vojne izšel z bolečo vojno izkušnjo. Sprva je bil učitelj, vendar se je že kmalu odločil za poklic samostojnega književnika. Začel je s pesništvom, v začetku 60-ih let prejšnjega stoletja pa se je posvetil predvsem pripovedništvu. *Posnetek Že s prvo knjigo novel z naslovom “Sôha z oltarja domovine” je pri kritikih in bralcih vzbudil veliko pozornost. Kritiki so ga razglasili za socialnega realista s prvinami novega ekspresionizma, čeprav se ponekod skuša približati moderni prozi. Zaradi spora z oblastmi je leta 1966 zapustil učiteljski poklic in postal svobodni umetnik. Preživljal se je s pisateljskim delom. Sredi šestdesetih let se je umaknil v samostan Pleterje pri Šentjerneju, kjer je napisal povest Sveti Pavel in roman Oče naš. Sodi med najplodovitejše slovenske pisatelje. Manj znano je njegovo prijateljstvo s pesnikom Jankom Glazerjem, ki je med vojno izgubil sina. Njegov pisateljski opus obsega približno 80 del: novel in romanov, pripovedi za otroke, pesmi, radijskih iger in esejev. Leta 1987 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado. Pisatelj in pesnik Pavle Zidar s pravim imenom Zdravko Slamnik se je rodil pred 90 leti (1932) na Javorniku pri Jesenicah.

Plesalka, koreografinja in pedagoginja Ksenija Hribar je po srednji baletni šoli v Ljubljani študirala na londonski plesni akademiji, diplomirala na Victoria University ter magistrirala v Manchestru. V Veliki Britaniji je sodelovala s številnimi mednarodno priznanimi koreografi ter delovala v Sodobnem plesnem teatru. Po vrnitvi v Slovenijo je leta 1984 ustanovila Plesni Teater Ljubljana in iz njega je izšla prva generacija sodobnih slovenskih poklicnih plesalcev in koreografov. Kot koreografinja je sodelovala pri več kot sto predstavah slovenskih gledališč, bila pa je tudi izredna profesorica za umetnost giba in kompozicijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za svoj bogati ustvarjalni opus je Ksenija Hribar prejela številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Ksenija Hribar se je rodila leta 1938 v Ljubljani.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 6. januar

06.01.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pavle Zidar (1932-1992) socialni realist s prvinami novega ekspresionizma * Slikarski duh barvnega realizma in intimizma * Zdravnik in glasbenik * Pionirka naše sodobne plesne umetnosti

Slikar in grafik Miha Maleš je študiral na Dunaju, v Zagrebu in Pragi; tam je leta 1927 diplomiral. Nekaj let pozneje je v Ljubljani odprl Umetniški salon ter delal kot svobodni umetnik. Deloval je tudi kot založnik, pisec, urednik, restavrator in trgovec z umetninami. Njegov risarski slog izhaja iz secesije ter odmevov ekspresionizma, v predvojne slike je vnašal odmeve fantazijskosti s pridihom nadrealizma. Po vojni je ustvarjal v duhu barvnega realizma in intimizma, v poznih delih pa je znova oživljal fantastične prvine. Izdal je več knjižnih albumov izvirnih grafik, ustvaril vrsto liričnih ilustracij, od leta 1936 do 1945 pa je izdajal prvo slovensko revijo za sodobno likovno umetnost. Vsestranskega umetnika, ki ob Božidarju Jakcu velja za utemeljitelja slovenske grafike, se je zaradi sproščenosti in radoživosti umetniške govorice oprijel vzdevek 'slikajoči pesnik', saj je ustvaril več kot 1200 slik in več kot 3500 risb in grafik. *Posnetek Pravi umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik, avtorica knjige z naslovom »Miha Maleš - slikajoči pesnik«. Leta 1977 je prejel Prešernovo nagrado, nekaj pozneje pa so v Kamniku odprli galerijo z njegovimi deli. Rodil se je leta 1903 na Jeranovem v okolici Kamnika.

Zdravnik dermatovenerolog Eman Pertl je medicino študiral v Pragi in Beogradu. Kot zavednega Slovenca so ga nacisti med drugo svetovno vojno iz Maribora izgnali v Srbijo. Tam je kot zdravnik sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem in pozneje na ta čas strnil spomine v svojih črticah. Po vojni je v Mariboru prevzel vodstvo dermatovenerološkega oddelka, ga strokovno posodobil in opremil z laboratoriji. Napisal je nekaj knjig ter veliko strokovnih člankov, predvsem o zdravstveni vzgoji, sodeloval pa je tudi pri ustvarjanju slovenske medicinske terminologije. Eman Pertl, rodil se je leta 1907 na Kapelskem vrhu pri Gornji Radgoni, je bil tudi violinist, 23 let pa je vodil veliki zdravniški simfonični orkester.

Pisatelj in pesnik Pavle Zidar je iz druge svetovne vojne izšel z bolečo vojno izkušnjo. Sprva je bil učitelj, vendar se je že kmalu odločil za poklic samostojnega književnika. Začel je s pesništvom, v začetku 60-ih let prejšnjega stoletja pa se je posvetil predvsem pripovedništvu. *Posnetek Že s prvo knjigo novel z naslovom “Sôha z oltarja domovine” je pri kritikih in bralcih vzbudil veliko pozornost. Kritiki so ga razglasili za socialnega realista s prvinami novega ekspresionizma, čeprav se ponekod skuša približati moderni prozi. Zaradi spora z oblastmi je leta 1966 zapustil učiteljski poklic in postal svobodni umetnik. Preživljal se je s pisateljskim delom. Sredi šestdesetih let se je umaknil v samostan Pleterje pri Šentjerneju, kjer je napisal povest Sveti Pavel in roman Oče naš. Sodi med najplodovitejše slovenske pisatelje. Manj znano je njegovo prijateljstvo s pesnikom Jankom Glazerjem, ki je med vojno izgubil sina. Njegov pisateljski opus obsega približno 80 del: novel in romanov, pripovedi za otroke, pesmi, radijskih iger in esejev. Leta 1987 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado. Pisatelj in pesnik Pavle Zidar s pravim imenom Zdravko Slamnik se je rodil pred 90 leti (1932) na Javorniku pri Jesenicah.

Plesalka, koreografinja in pedagoginja Ksenija Hribar je po srednji baletni šoli v Ljubljani študirala na londonski plesni akademiji, diplomirala na Victoria University ter magistrirala v Manchestru. V Veliki Britaniji je sodelovala s številnimi mednarodno priznanimi koreografi ter delovala v Sodobnem plesnem teatru. Po vrnitvi v Slovenijo je leta 1984 ustanovila Plesni Teater Ljubljana in iz njega je izšla prva generacija sodobnih slovenskih poklicnih plesalcev in koreografov. Kot koreografinja je sodelovala pri več kot sto predstavah slovenskih gledališč, bila pa je tudi izredna profesorica za umetnost giba in kompozicijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za svoj bogati ustvarjalni opus je Ksenija Hribar prejela številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Ksenija Hribar se je rodila leta 1938 v Ljubljani.


06.07.2024

13. julij - »Razklani čas« pedagoga in psihologa Franca Pedička (1922)

Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

12. julij - Marija Bitenc Samec, ena vodilnih slovenskih altistk (1932)

Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

11. julij - Barbara Celjska, ozaveščena in izobražena aristokratka (1451+)

Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

10. julij - najbolj hladna julijska noč v Sloveniji zadnjega pol stoletja (2004)

Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

9. julij - Jakob Meško, narodni buditelj in njegova skrb za Prekmurje (1824)

Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

6. julij - Ljudmila Poljanec in pojav lezbične tematike v slovenski poeziji (1874)

Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

5. julij - časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika (1843)

Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

4. julij - Karel Jeraj in pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine (1874)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

3. julij - Dan slovenskih rudarjev (1934)

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

2. julij - Francoski predlog jugoslovanske državne meje z Italijo (1946)

Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

1. julij - 100 let Alpskega varstvenega parka v dolini Triglavskih jezer

Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

30. junij - Pavla Gruden, pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani (1894)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

29. junij - Ivan Mercina, strokovnjak za zvonove in pritrkovanja (1851)

Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

28. junij - Tone Zorn, poznavalec zgodovine Slovencev onstran državne meje (1934)

Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

27. junij - Maks Samec, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti (1881)

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

26. junij - »Danes so sanje dovoljene …« (1991)

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

25. junij - Dan državnosti Republike Slovenije (1991)

O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

24. junij - Max Dvořák, učitelj naših prvih poklicnih varuhov kulturne dediščine (1874)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 6 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov