Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ferdinand Dominkuš (1829-1901) odvetnik, ki je mariborsko sodišče prisilil k uradovanju v slovenščini, mestna obzidja in mestne pravice, Politik - dramatik in novelist, tigrovec in vojaški obveščevalec
Večino mest na Slovenskem so ustanovili Habsburžani. Nekaj starejših je bilo dediščina prejšnjih dinastij, nekaj pa jih je bilo iz obdobja Celjanov. Takrat so se vrstili turški vpadi in zato je k vsakemu mestu sodilo tudi obzidje. V drugi polovici 15. stoletja so predvsem zaradi obrambnih razlogov štirje slovenski kraji dobili utrdbe oziroma obzidja. To so bili Kočevje, Lož, Krško in Višnja Gora; mestne pravice je cesar Friderik II. Višnji Gori podelil na današnji dan leta 1478. Slabi dve desetletji po pridobitvi mestnih pravic, leta 1496, so Višnjani ustanovili mestno šolo, deveto na takratnem slovenskem ozemlju. Pred drugo svetovno vojno je bila Višnja Gora tudi sodni okraj, po njej občina, danes pa je krajevna skupnost.
Leta 1829 se je v Kalsdorfu v Avstriji rodil pravnik in politik Ferdinand Dominkuš. Leta 1859 je v Mariboru odprl odvetniško pisarno in že tri leta pozneje pri sodišču v Mariboru začel vlagati tožbe v slovenščini. Tako je postal zaslužen za tako uradovanje. Bil je med ustanovitelji mariborske čitalnice, Slovenskega naroda, Slovenske matice in Narodne tiskarne. Pravnik in politik Ferdo Dominkuš je bil večkrat izvoljen tudi za poslanca deželnega zbora in tako ga uvrščamo med pomembnejše štajerske politike slovenskega rodu v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja.
Politik, dramatik in novelist Anton Novačán je pred 100 leti ustanovil Zemljoradniško stranko za Slovenijo in izdajal list "Naša vas", leta 1922 pa je prestopil k Slovenski republikanski stranki. Zavzemal se je za konfederacijo južnoslovanskih narodov, tudi Bolgarov, in sicer za državo na podlagi zadružništva. Po letu 1923 je deloval v diplomatski službi, med vojno je bil v Veliki Britaniji, leta 1949 pa se je izselil v Argentino. Že kot dijak se je posvečal poeziji, pozneje je bil najizrazitejši v dramatiki. Njegova shakespearjevsko zasnovana zgodovinska drama z naslovom "Herman Celjski" sodi med najboljše slovenske dramske stvaritve. Anton Novačán se je rodil leta 1887 v Zadobrovi pri Celju.
Organizator odpora proti fašizmu Danilo Zelen se je rodil leta 1907 v Senožečah. Po maturi na gimnaziji v Ljubljani leta 1925 se je vpisal na elektrotehniški oddelek tehniške fakultete. V tem času je prišel v ožje vodstvo narodnorevolucionarne organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), ustanovljene v Sloveniji. Posvetil se je organiziranju gverile na Primorskem, ki jo je spodbudila napadalna italijanska politika do Jugoslavije, ter skrbel za vnos orožja, razstreliva in propagandnega gradiva v Julijsko krajino in za tajno razmnoževanje tigrovskega tiska v Ljubljani. Njegova glavna naloga je bilo organiziranje vojaške obveščevalne dejavnosti za štab Dravske divizije v Ljubljani. Povezal se je z italijanskimi protifašisti in leta 1938 v Kobaridu pripravljal atentat na Mussolinija. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil na tržaških procesih v odsotnosti soobtožen vodenja protidržavne dejavnosti. Po razpadu jugoslovanske vojske se je zatekel v Ribnico na Dolenjskem. Na bližnji Mali gori so maja 1941 njega in preostala tovariša iz trojke v lovski koči po naključju ali zaradi izdaje obkolili slovenski in italijanski orožniki. V tem prvem oboroženem spopadu z okupatorjem v osrednji Sloveniji je Danilo Zelen padel.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ferdinand Dominkuš (1829-1901) odvetnik, ki je mariborsko sodišče prisilil k uradovanju v slovenščini, mestna obzidja in mestne pravice, Politik - dramatik in novelist, tigrovec in vojaški obveščevalec
Večino mest na Slovenskem so ustanovili Habsburžani. Nekaj starejših je bilo dediščina prejšnjih dinastij, nekaj pa jih je bilo iz obdobja Celjanov. Takrat so se vrstili turški vpadi in zato je k vsakemu mestu sodilo tudi obzidje. V drugi polovici 15. stoletja so predvsem zaradi obrambnih razlogov štirje slovenski kraji dobili utrdbe oziroma obzidja. To so bili Kočevje, Lož, Krško in Višnja Gora; mestne pravice je cesar Friderik II. Višnji Gori podelil na današnji dan leta 1478. Slabi dve desetletji po pridobitvi mestnih pravic, leta 1496, so Višnjani ustanovili mestno šolo, deveto na takratnem slovenskem ozemlju. Pred drugo svetovno vojno je bila Višnja Gora tudi sodni okraj, po njej občina, danes pa je krajevna skupnost.
Leta 1829 se je v Kalsdorfu v Avstriji rodil pravnik in politik Ferdinand Dominkuš. Leta 1859 je v Mariboru odprl odvetniško pisarno in že tri leta pozneje pri sodišču v Mariboru začel vlagati tožbe v slovenščini. Tako je postal zaslužen za tako uradovanje. Bil je med ustanovitelji mariborske čitalnice, Slovenskega naroda, Slovenske matice in Narodne tiskarne. Pravnik in politik Ferdo Dominkuš je bil večkrat izvoljen tudi za poslanca deželnega zbora in tako ga uvrščamo med pomembnejše štajerske politike slovenskega rodu v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja.
Politik, dramatik in novelist Anton Novačán je pred 100 leti ustanovil Zemljoradniško stranko za Slovenijo in izdajal list "Naša vas", leta 1922 pa je prestopil k Slovenski republikanski stranki. Zavzemal se je za konfederacijo južnoslovanskih narodov, tudi Bolgarov, in sicer za državo na podlagi zadružništva. Po letu 1923 je deloval v diplomatski službi, med vojno je bil v Veliki Britaniji, leta 1949 pa se je izselil v Argentino. Že kot dijak se je posvečal poeziji, pozneje je bil najizrazitejši v dramatiki. Njegova shakespearjevsko zasnovana zgodovinska drama z naslovom "Herman Celjski" sodi med najboljše slovenske dramske stvaritve. Anton Novačán se je rodil leta 1887 v Zadobrovi pri Celju.
Organizator odpora proti fašizmu Danilo Zelen se je rodil leta 1907 v Senožečah. Po maturi na gimnaziji v Ljubljani leta 1925 se je vpisal na elektrotehniški oddelek tehniške fakultete. V tem času je prišel v ožje vodstvo narodnorevolucionarne organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), ustanovljene v Sloveniji. Posvetil se je organiziranju gverile na Primorskem, ki jo je spodbudila napadalna italijanska politika do Jugoslavije, ter skrbel za vnos orožja, razstreliva in propagandnega gradiva v Julijsko krajino in za tajno razmnoževanje tigrovskega tiska v Ljubljani. Njegova glavna naloga je bilo organiziranje vojaške obveščevalne dejavnosti za štab Dravske divizije v Ljubljani. Povezal se je z italijanskimi protifašisti in leta 1938 v Kobaridu pripravljal atentat na Mussolinija. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil na tržaških procesih v odsotnosti soobtožen vodenja protidržavne dejavnosti. Po razpadu jugoslovanske vojske se je zatekel v Ribnico na Dolenjskem. Na bližnji Mali gori so maja 1941 njega in preostala tovariša iz trojke v lovski koči po naključju ali zaradi izdaje obkolili slovenski in italijanski orožniki. V tem prvem oboroženem spopadu z okupatorjem v osrednji Sloveniji je Danilo Zelen padel.
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov