Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Metelčica – pozabljena slovenska pisava, gledališka igralka iz Astrahana očarala Ljubljano, temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej, tragična železniška nesreča v Divači
Metelčica je bila slovenska pisava v rabi med letoma 1825 in 1833. Ime je dobila po duhovniku, pisatelju in jezikoslovcu Francu Metelku, ki jo je na pobudo nekaterih jezikoslovcev uvedel v svoji slovnici. Latinico je dopolnil s cirilskimi črkami, da bi imel vsak glas posebno znamenje. Pisava na splošno ni bila privlačna, zato se ni uveljavila, po abecedni vojni pa je bila prepovedana za šole in tako onemogočena. Njegovo najpomembnejše delo je učbenik slovnice Lehrgebäude der slowenischen Sprache in Königreich Ilyrien und in den benachbarten Provinzen, ki je bila ena najboljših slovenskih slovnic do takrat. Problematično je bilo samo opiranje na dolenjsko narečje in uvedba novega črkopisa. Zelo obetavno je bilo tudi Metelkovo prevajalsko delo, veliko šolskih in nabožnih besedil pa je priredil. Franc Serafin Metelko se je rodil leta 1789 v Škocjanu pri Mokronogu.
Etnolog in naravoslovec Viljem Urbas je poučeval v Gorici in Trstu, leta 1877 pa je postal okrajni šolski nadzornik za koprski in poreški okraj. V nemškem in slovenskem jeziku je objavil več razprav s področij jezikovne metodike, folkloristike, primerjalne književnosti, etnologije, geografije in kulturne zgodovine. Najpomembnejše besedilo v slovenščini je članek “O pregovorih in prilikah sosebno slovenskih”, ki je bil v dvanajstih nadaljevanjih objavljen v časniku Ljubljanske Novice. Viljem Urbas se je rodil pred 190. leti v Ljubljani.
Gledališka igralka Marija Nikolájevna Borislávska, bolj znana kot Marija Nablocka, se je rodila na današnji dan leta 1890 v Ástrahanu v Rusiji. Igralstva se je učila pri uglednih ruskih pedagogih. Leta 1922 je prišla v ljubljansko Narodno gledališče, sedanjo Dramo, in se hitro uvrstila med njene najboljše igralke. Vanjo je prinašala čar velemesta, razkošje salona, kultivirano erotičnost ter zamotano in zelo pretanjeno ženskost visoke družbe.
Leta 1984 je v trčenju potniškega in tovornega vlaka na železniški postaji v Divači je umrlo 31 ljudi, 34 pa jih je bilo ranjenih.
Zgodilo se je v soboto zjutraj, ob 6.10 minut, ko je tovorni vlak pred postajo v Divači prevozil kar dva opozorilna signala, da je proga zaprta in z veliko hitrostjo trčil v zadnje vagone potniškega vlaka, ki je vozil na relaciji Beograd–Pulj in je čakal znak za odhod. Strojevodja tovornega vlaka je že v Postojni pričakoval zamenjavo, saj je bil zaradi več kot 14-urnega nepretrganega dela utrujen in zaspan. Večina potnikov je bila iz Srbije. V glavnem so odhajali na počitnice na morje, med drugim je bilo tudi 150 otrok, ki so bili namenjeni v počitniško kolonijo. To je bila druga najhujša železniška nesreča na Slovenskem v 20. stoletju. Ko se je novembra 1918 na progi Pragersko–Ptuj blizu Hajdine iztiril vlak madžarske vojaške bolnišnice, je umrlo 75 ljudi.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Metelčica – pozabljena slovenska pisava, gledališka igralka iz Astrahana očarala Ljubljano, temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej, tragična železniška nesreča v Divači
Metelčica je bila slovenska pisava v rabi med letoma 1825 in 1833. Ime je dobila po duhovniku, pisatelju in jezikoslovcu Francu Metelku, ki jo je na pobudo nekaterih jezikoslovcev uvedel v svoji slovnici. Latinico je dopolnil s cirilskimi črkami, da bi imel vsak glas posebno znamenje. Pisava na splošno ni bila privlačna, zato se ni uveljavila, po abecedni vojni pa je bila prepovedana za šole in tako onemogočena. Njegovo najpomembnejše delo je učbenik slovnice Lehrgebäude der slowenischen Sprache in Königreich Ilyrien und in den benachbarten Provinzen, ki je bila ena najboljših slovenskih slovnic do takrat. Problematično je bilo samo opiranje na dolenjsko narečje in uvedba novega črkopisa. Zelo obetavno je bilo tudi Metelkovo prevajalsko delo, veliko šolskih in nabožnih besedil pa je priredil. Franc Serafin Metelko se je rodil leta 1789 v Škocjanu pri Mokronogu.
Etnolog in naravoslovec Viljem Urbas je poučeval v Gorici in Trstu, leta 1877 pa je postal okrajni šolski nadzornik za koprski in poreški okraj. V nemškem in slovenskem jeziku je objavil več razprav s področij jezikovne metodike, folkloristike, primerjalne književnosti, etnologije, geografije in kulturne zgodovine. Najpomembnejše besedilo v slovenščini je članek “O pregovorih in prilikah sosebno slovenskih”, ki je bil v dvanajstih nadaljevanjih objavljen v časniku Ljubljanske Novice. Viljem Urbas se je rodil pred 190. leti v Ljubljani.
Gledališka igralka Marija Nikolájevna Borislávska, bolj znana kot Marija Nablocka, se je rodila na današnji dan leta 1890 v Ástrahanu v Rusiji. Igralstva se je učila pri uglednih ruskih pedagogih. Leta 1922 je prišla v ljubljansko Narodno gledališče, sedanjo Dramo, in se hitro uvrstila med njene najboljše igralke. Vanjo je prinašala čar velemesta, razkošje salona, kultivirano erotičnost ter zamotano in zelo pretanjeno ženskost visoke družbe.
Leta 1984 je v trčenju potniškega in tovornega vlaka na železniški postaji v Divači je umrlo 31 ljudi, 34 pa jih je bilo ranjenih.
Zgodilo se je v soboto zjutraj, ob 6.10 minut, ko je tovorni vlak pred postajo v Divači prevozil kar dva opozorilna signala, da je proga zaprta in z veliko hitrostjo trčil v zadnje vagone potniškega vlaka, ki je vozil na relaciji Beograd–Pulj in je čakal znak za odhod. Strojevodja tovornega vlaka je že v Postojni pričakoval zamenjavo, saj je bil zaradi več kot 14-urnega nepretrganega dela utrujen in zaspan. Večina potnikov je bila iz Srbije. V glavnem so odhajali na počitnice na morje, med drugim je bilo tudi 150 otrok, ki so bili namenjeni v počitniško kolonijo. To je bila druga najhujša železniška nesreča na Slovenskem v 20. stoletju. Ko se je novembra 1918 na progi Pragersko–Ptuj blizu Hajdine iztiril vlak madžarske vojaške bolnišnice, je umrlo 75 ljudi.
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov