Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Metelčica – pozabljena slovenska pisava, gledališka igralka iz Astrahana očarala Ljubljano, temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej, tragična železniška nesreča v Divači
Metelčica je bila slovenska pisava v rabi med letoma 1825 in 1833. Ime je dobila po duhovniku, pisatelju in jezikoslovcu Francu Metelku, ki jo je na pobudo nekaterih jezikoslovcev uvedel v svoji slovnici. Latinico je dopolnil s cirilskimi črkami, da bi imel vsak glas posebno znamenje. Pisava na splošno ni bila privlačna, zato se ni uveljavila, po abecedni vojni pa je bila prepovedana za šole in tako onemogočena. Njegovo najpomembnejše delo je učbenik slovnice Lehrgebäude der slowenischen Sprache in Königreich Ilyrien und in den benachbarten Provinzen, ki je bila ena najboljših slovenskih slovnic do takrat. Problematično je bilo samo opiranje na dolenjsko narečje in uvedba novega črkopisa. Zelo obetavno je bilo tudi Metelkovo prevajalsko delo, veliko šolskih in nabožnih besedil pa je priredil. Franc Serafin Metelko se je rodil leta 1789 v Škocjanu pri Mokronogu.
Etnolog in naravoslovec Viljem Urbas je poučeval v Gorici in Trstu, leta 1877 pa je postal okrajni šolski nadzornik za koprski in poreški okraj. V nemškem in slovenskem jeziku je objavil več razprav s področij jezikovne metodike, folkloristike, primerjalne književnosti, etnologije, geografije in kulturne zgodovine. Najpomembnejše besedilo v slovenščini je članek “O pregovorih in prilikah sosebno slovenskih”, ki je bil v dvanajstih nadaljevanjih objavljen v časniku Ljubljanske Novice. Viljem Urbas se je rodil pred 190. leti v Ljubljani.
Gledališka igralka Marija Nikolájevna Borislávska, bolj znana kot Marija Nablocka, se je rodila na današnji dan leta 1890 v Ástrahanu v Rusiji. Igralstva se je učila pri uglednih ruskih pedagogih. Leta 1922 je prišla v ljubljansko Narodno gledališče, sedanjo Dramo, in se hitro uvrstila med njene najboljše igralke. Vanjo je prinašala čar velemesta, razkošje salona, kultivirano erotičnost ter zamotano in zelo pretanjeno ženskost visoke družbe.
Leta 1984 je v trčenju potniškega in tovornega vlaka na železniški postaji v Divači je umrlo 31 ljudi, 34 pa jih je bilo ranjenih.
Zgodilo se je v soboto zjutraj, ob 6.10 minut, ko je tovorni vlak pred postajo v Divači prevozil kar dva opozorilna signala, da je proga zaprta in z veliko hitrostjo trčil v zadnje vagone potniškega vlaka, ki je vozil na relaciji Beograd–Pulj in je čakal znak za odhod. Strojevodja tovornega vlaka je že v Postojni pričakoval zamenjavo, saj je bil zaradi več kot 14-urnega nepretrganega dela utrujen in zaspan. Večina potnikov je bila iz Srbije. V glavnem so odhajali na počitnice na morje, med drugim je bilo tudi 150 otrok, ki so bili namenjeni v počitniško kolonijo. To je bila druga najhujša železniška nesreča na Slovenskem v 20. stoletju. Ko se je novembra 1918 na progi Pragersko–Ptuj blizu Hajdine iztiril vlak madžarske vojaške bolnišnice, je umrlo 75 ljudi.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Metelčica – pozabljena slovenska pisava, gledališka igralka iz Astrahana očarala Ljubljano, temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej, tragična železniška nesreča v Divači
Metelčica je bila slovenska pisava v rabi med letoma 1825 in 1833. Ime je dobila po duhovniku, pisatelju in jezikoslovcu Francu Metelku, ki jo je na pobudo nekaterih jezikoslovcev uvedel v svoji slovnici. Latinico je dopolnil s cirilskimi črkami, da bi imel vsak glas posebno znamenje. Pisava na splošno ni bila privlačna, zato se ni uveljavila, po abecedni vojni pa je bila prepovedana za šole in tako onemogočena. Njegovo najpomembnejše delo je učbenik slovnice Lehrgebäude der slowenischen Sprache in Königreich Ilyrien und in den benachbarten Provinzen, ki je bila ena najboljših slovenskih slovnic do takrat. Problematično je bilo samo opiranje na dolenjsko narečje in uvedba novega črkopisa. Zelo obetavno je bilo tudi Metelkovo prevajalsko delo, veliko šolskih in nabožnih besedil pa je priredil. Franc Serafin Metelko se je rodil leta 1789 v Škocjanu pri Mokronogu.
Etnolog in naravoslovec Viljem Urbas je poučeval v Gorici in Trstu, leta 1877 pa je postal okrajni šolski nadzornik za koprski in poreški okraj. V nemškem in slovenskem jeziku je objavil več razprav s področij jezikovne metodike, folkloristike, primerjalne književnosti, etnologije, geografije in kulturne zgodovine. Najpomembnejše besedilo v slovenščini je članek “O pregovorih in prilikah sosebno slovenskih”, ki je bil v dvanajstih nadaljevanjih objavljen v časniku Ljubljanske Novice. Viljem Urbas se je rodil pred 190. leti v Ljubljani.
Gledališka igralka Marija Nikolájevna Borislávska, bolj znana kot Marija Nablocka, se je rodila na današnji dan leta 1890 v Ástrahanu v Rusiji. Igralstva se je učila pri uglednih ruskih pedagogih. Leta 1922 je prišla v ljubljansko Narodno gledališče, sedanjo Dramo, in se hitro uvrstila med njene najboljše igralke. Vanjo je prinašala čar velemesta, razkošje salona, kultivirano erotičnost ter zamotano in zelo pretanjeno ženskost visoke družbe.
Leta 1984 je v trčenju potniškega in tovornega vlaka na železniški postaji v Divači je umrlo 31 ljudi, 34 pa jih je bilo ranjenih.
Zgodilo se je v soboto zjutraj, ob 6.10 minut, ko je tovorni vlak pred postajo v Divači prevozil kar dva opozorilna signala, da je proga zaprta in z veliko hitrostjo trčil v zadnje vagone potniškega vlaka, ki je vozil na relaciji Beograd–Pulj in je čakal znak za odhod. Strojevodja tovornega vlaka je že v Postojni pričakoval zamenjavo, saj je bil zaradi več kot 14-urnega nepretrganega dela utrujen in zaspan. Večina potnikov je bila iz Srbije. V glavnem so odhajali na počitnice na morje, med drugim je bilo tudi 150 otrok, ki so bili namenjeni v počitniško kolonijo. To je bila druga najhujša železniška nesreča na Slovenskem v 20. stoletju. Ko se je novembra 1918 na progi Pragersko–Ptuj blizu Hajdine iztiril vlak madžarske vojaške bolnišnice, je umrlo 75 ljudi.
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov