Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvi doktorat znanosti s pečatom ljubljanske univerze, kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani, prve slovenske planinske postojanke, koraki k elektrifikaciji Maribora
15. julija 1869 se je v Ljubljani rodil kipar Ivan Zajec. Po šolanju na Dunaju in po potovanju po Italiji je bival v Parizu, kjer je spoznal dela Augusta Rodina. Do prve svetovne vojne je nato v Rimu sodeloval z Ivanom Meštrovićem, po vojni pa se je vrnil v Ljubljano in tam poučeval. Ivan Zajec je bil značilni akademski klasicist, ki mu je poznavanje antike in renesanse omogočilo skrbno obdelavo detajlov. Njegov opus je obsežen: poleg javnih spomenikov in nagrobne plastike je ustvarjal tudi portrete in manjšo žanrsko plastiko. Njegovo najpomembnejše delo je Prešernov spomenik v Ljubljani. Leta 1950 je za življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado.
Prve planinske koče na Slovenskem so postavili v drugi polovici 19. stoletja, ko se je začel razvijati planinski turizem. Najprej je bila odprta Triglavska koča na Prodih pod Triglavom, ki sta jo pred 150. leti zgradila Jože in Lovrenc Škantar iz Srednje vasi pri Bohinju – denar so zbrali ljubljanski planinci – vendar je bila že čez pet let neuporabna. Slovensko planinsko društvo, ustanovljeno februarja leta 1893, je že leto po ustanovitvi odprlo svoji prvi planinski koči: Orožnovo na planini Lisec pod Črno prstjo in Kocbekovo na Molički planini pod Ojstrico. Slovesno odprtje Orožnove koče, poimenovane po načelniku Slovenskega planinskega društva Franu Orožnu, je bilo na današnji dan leta 1894.
Leta 1914 je mariborski mestni svet na predlog svojega odbora za elektrifikacijo sprejel pogodbo s Štajersko električno družbo v Gradcu o dobavi električne energije. Pogodba je predvidevala, da bo mestna občina zgradila električno razdelilno napeljavo po mestu in skrbela za prodajo električne energije, zato so organizirali posebno mestno službo, ki je leta 1914 začela graditi izmenično elektrodistribucijsko omrežje v mestu in njegovi okolici.
Ana Mayer, ki se je leta 1895 rodila v Ložah pri Vipavi, je po osnovni šoli in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo. Pripadala je prvi generaciji deklet, ki je smela obiskovati gimnazijo. Potem ko je na ljubljanski Klasični gimnaziji z odliko opravila maturo, je odšla na dunajsko univerzo, kjer je študirala kemijo in fiziko. Ko so dogodki leta 1918 začeli napovedovati razpad monarhije in je vodstvo univerze na Dunaju sprejelo odlok, po katerem so morali študentke in študentje slovanskih narodov zapustiti univerzo, je tudi Ana prekinila študij. Po ustanovitvi prve slovenske univerze ga je nadaljevala in na današnji dan leta 1920 je zagovarjala svojo disertacijo O učinkovanju formalina na škrob. S tem je postala prva doktorantka Univerze v Ljubljani in glede na zbornik Univerze v Padovi, 72. ženska, ki je do leta 1920 prejela naziv doktorice znanosti.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvi doktorat znanosti s pečatom ljubljanske univerze, kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani, prve slovenske planinske postojanke, koraki k elektrifikaciji Maribora
15. julija 1869 se je v Ljubljani rodil kipar Ivan Zajec. Po šolanju na Dunaju in po potovanju po Italiji je bival v Parizu, kjer je spoznal dela Augusta Rodina. Do prve svetovne vojne je nato v Rimu sodeloval z Ivanom Meštrovićem, po vojni pa se je vrnil v Ljubljano in tam poučeval. Ivan Zajec je bil značilni akademski klasicist, ki mu je poznavanje antike in renesanse omogočilo skrbno obdelavo detajlov. Njegov opus je obsežen: poleg javnih spomenikov in nagrobne plastike je ustvarjal tudi portrete in manjšo žanrsko plastiko. Njegovo najpomembnejše delo je Prešernov spomenik v Ljubljani. Leta 1950 je za življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado.
Prve planinske koče na Slovenskem so postavili v drugi polovici 19. stoletja, ko se je začel razvijati planinski turizem. Najprej je bila odprta Triglavska koča na Prodih pod Triglavom, ki sta jo pred 150. leti zgradila Jože in Lovrenc Škantar iz Srednje vasi pri Bohinju – denar so zbrali ljubljanski planinci – vendar je bila že čez pet let neuporabna. Slovensko planinsko društvo, ustanovljeno februarja leta 1893, je že leto po ustanovitvi odprlo svoji prvi planinski koči: Orožnovo na planini Lisec pod Črno prstjo in Kocbekovo na Molički planini pod Ojstrico. Slovesno odprtje Orožnove koče, poimenovane po načelniku Slovenskega planinskega društva Franu Orožnu, je bilo na današnji dan leta 1894.
Leta 1914 je mariborski mestni svet na predlog svojega odbora za elektrifikacijo sprejel pogodbo s Štajersko električno družbo v Gradcu o dobavi električne energije. Pogodba je predvidevala, da bo mestna občina zgradila električno razdelilno napeljavo po mestu in skrbela za prodajo električne energije, zato so organizirali posebno mestno službo, ki je leta 1914 začela graditi izmenično elektrodistribucijsko omrežje v mestu in njegovi okolici.
Ana Mayer, ki se je leta 1895 rodila v Ložah pri Vipavi, je po osnovni šoli in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo. Pripadala je prvi generaciji deklet, ki je smela obiskovati gimnazijo. Potem ko je na ljubljanski Klasični gimnaziji z odliko opravila maturo, je odšla na dunajsko univerzo, kjer je študirala kemijo in fiziko. Ko so dogodki leta 1918 začeli napovedovati razpad monarhije in je vodstvo univerze na Dunaju sprejelo odlok, po katerem so morali študentke in študentje slovanskih narodov zapustiti univerzo, je tudi Ana prekinila študij. Po ustanovitvi prve slovenske univerze ga je nadaljevala in na današnji dan leta 1920 je zagovarjala svojo disertacijo O učinkovanju formalina na škrob. S tem je postala prva doktorantka Univerze v Ljubljani in glede na zbornik Univerze v Padovi, 72. ženska, ki je do leta 1920 prejela naziv doktorice znanosti.
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja
»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo
Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov