Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

JLA bo v treh mesecih zapustila Slovenijo, prvi knjižni katalog na Slovenskem, luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča – Toša, kost jamskega medveda – najstarejša piščal

Prva velika epidemija kolere leta 1836 je med Ljubljančani povzročila velik strah in preplah, tako da so morali mestni očetje prepovedati zvonjenje mrličem, da se ne bi meščani preveč vznemirjali. Podobno je bilo tudi v naslednjih desetletjih in mnogi so predlagali, da bi pokojnike na pokopališče vozili v pogrebnih vozovih. To so utemeljevali tudi z zdravstvenimi razlogi: s takšnim načinom prevažanja mrličev bi bila nevarnost okužbe dosti manjša kot pa pri tedanji nošnji na nosilih. Tako je ljubljanski mestni svet na današnji dan leta 1866 soglasno sprejel sklep o uvedbi mrliškega voza in hkrati dodal, da se lahko vsak Ljubljančan odloči za način pogrebnega sprevoda: ali najame modernejši mrliški voz ali pa se odloči za pogrebni sprevod po starem načinu, torej z nošnjo pokojnika na pokopališče svetega Krištofa, ki je bilo tedaj na prostoru današnjega Gospodarskega razstavišča.

Na svetovnem prvenstvu v orodni telovadbi v Luksemburgu je telovadec Jože Primožič leta 1930 postal štirikratni svetovni prvak. Naziv najboljšega na svetu je osvojil v mnogoboju, na bradlji, na parterju in na konju z ročaji. To je bil tudi vrhunec njegove kariere. S 36 leti je nastopil na svojih zadnjih olimpijskih igrah v Berlinu, leta 1938 pa se je v Pragi zadnjič udeležil svetovnega prvenstva in na njem osvojil bronasti kolajni. Jugoslovanska sokolska vrsta je pred 91. leti v Luksemburgu v skupnem seštevku osvojila tretje mesto. Se je pa na tem tekmovanju zgodila tragična nesreča – telovadec Tone Malej iz Ljubljane je med tekmovanjem nesrečno padel z orodja in umrl.

Leta 1991 je jugoslovansko predsedstvo sprejelo sklep, da se Jugoslovanska armada z opremo in oborožitvijo v treh mesecih umakne iz Slovenije in da bodo še pred tem iz nje odpuščeni vsi slovenski vojaki. Odločitvi pa je nasprotoval hrvaški predstavnik Stipe Mesić, saj so se razmere na Hrvaškem nevarno zaostrovale, armada, ki so jo tedaj že sestavljali pripadniki pretežno srbske narodnosti, pa je želela tam ter v Bosni in Hercegovini okrepiti svoje enote s posadkami in orožjem iz Slovenije.

Leta 1995 so arheologi v manjši kraški jami Divje babe nad dolino reke Idrijce našli okrušeno kost, ki se je pozneje izkazala za stegnenico mladiča jamskega medveda. Dolga je bila približno deset centimetrov, na obeh koncih odlomljena, na sredini pa je imela dve luknjici, ki nista bili posledica živalskega ugriza ali roparskih krempljev, ampak narejeni s kamnitim orodjem. Ugotovili so, da gre za poškodovano piščal, na katero se je dalo po rekonstrukciji celo piskati. Prisluhnimo melodiji, ki jo je iz replike koščene piščali izvabil Vlado Batista. //odlomek// Naši arheologi so tako odkrili najbrž najstarejšo kamenodobno piščal na svetu, saj je radiokarbonska analiza pokazala, da je stara med 45 in 55 tisoč let.