Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

170 let Mohorjeve družbe – njene knjige so Slovence naučile brati, uradno prvi vlak z Dunaja v Trst, avtor sistema zdravstvene statistike, kulturno delovanje krinka za širjenje ideologije

Pred 170 leti so v Celovcu podpisali ustanovno listino Društva za izdajanje in širjenje knjig – zdajšnje Mohorjeve družbe. Leto pozneje je društvo že izdalo prve knjige in jih razposlalo 785 naročnikom, leta 1862 pa je prvič razpisalo nagrade za povest, izvirno ali prevedeno, za zgodovinsko besedilo in za naravoslovno študijo. Prve nagrade so dobili Janez Cigler, Filip Jakob Kafol in Fran Erjavec. Pobudo za ustanovitev družbe, ki bi izdajala kakovostne knjige za slovensko ljudstvo, je sicer že leta 1845 dal Anton Martin Slomšek. Namenjena naj bi bila narodnemu prebujanju, izobraževanju in kulturnemu napredku Slovencev na podlagi krščanskih načel. To zamisel sta leta 1851 začela v Celovcu uresničevati Andrej Einspiler in Anton Janežič. Leta 1860 je imela družba tisoč članov, v zadnjem desetletju 19. stoletja pa že več kot petdeset tisoč.

Leta 1857 je v Trst prvič uradno pripeljal vlak, ki ga je vlekla okrašena lokomotiva z imenom Capo d Istria – Koper. Z njim se je pripeljal tudi cesar Franc Jožef. S tem je bila dana v uporabo železniška povezava med Dunajem, prestolnico avstro-ogrske monarhije, in njenim največjim oknom v svet, pristaniščem v Trstu.

Zdravnik Bojan Pirc je leta 1926 diplomiral na medicinski fakulteti v Innsbrucku, nato pa delal na Centralnem higienskem zavodu v Beogradu. Bil je redni profesor na medicinski fakulteti v Zagrebu, pozneje pa je na medicinski fakulteti v Ljubljani poučeval zdravstveno statistiko in vodil podiplomski študij za javno zdravstvo.Izdelal je tudi metodologijo sistema zdravstvene statistike za Jugoslavijo, ki so jo v svetu priznali za najsodobnejšo zasnovo znanstvenostatističnih raziskovanj. Bojan Pirc se je rodil pred 120 leti v Ljubljani.

Pred 90 leti je bila v Mariboru ustanovljena prva krajevna skupina Švabsko-nemške kulturne oziroma prosvetne zveze, pod skrajšanim imenom bolj znane kot Kulturbund. Kulturno delovanje pa je bilo pretežno krinka za utrjevanje nacistične ideologije ter za obveščevalno delo v korist nemškega rajha. Kulturbund je do leta 1941 Gestapu pripravil tudi popolne sezname vseh, ki so se izpostavili v narodnostnem delovanju in javno izražali slovensko narodno zavest ter pripadnost Kraljevini Jugoslaviji. Ti seznami so bili kot svojevrstna obtožnica podlaga za poznejša nacistična preganjanja – za aretacije in izselitve.

Razširjeni različici zapisa lahko prisluhnete v zvočni priponki, ki bo dodana po predvajanju rubrike, po 12. uri in 5 minut.