Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
170 let Mohorjeve družbe – njene knjige so Slovence naučile brati, uradno prvi vlak z Dunaja v Trst, avtor sistema zdravstvene statistike, kulturno delovanje krinka za širjenje ideologije
Pred 170 leti so v Celovcu podpisali ustanovno listino Društva za izdajanje in širjenje knjig – zdajšnje Mohorjeve družbe. Leto pozneje je društvo že izdalo prve knjige in jih razposlalo 785 naročnikom, leta 1862 pa je prvič razpisalo nagrade za povest, izvirno ali prevedeno, za zgodovinsko besedilo in za naravoslovno študijo. Prve nagrade so dobili Janez Cigler, Filip Jakob Kafol in Fran Erjavec. Pobudo za ustanovitev družbe, ki bi izdajala kakovostne knjige za slovensko ljudstvo, je sicer že leta 1845 dal Anton Martin Slomšek. Namenjena naj bi bila narodnemu prebujanju, izobraževanju in kulturnemu napredku Slovencev na podlagi krščanskih načel. To zamisel sta leta 1851 začela v Celovcu uresničevati Andrej Einspiler in Anton Janežič. Leta 1860 je imela družba tisoč članov, v zadnjem desetletju 19. stoletja pa že več kot petdeset tisoč.
Leta 1857 je v Trst prvič uradno pripeljal vlak, ki ga je vlekla okrašena lokomotiva z imenom Capo d Istria – Koper. Z njim se je pripeljal tudi cesar Franc Jožef. S tem je bila dana v uporabo železniška povezava med Dunajem, prestolnico avstro-ogrske monarhije, in njenim največjim oknom v svet, pristaniščem v Trstu.
Zdravnik Bojan Pirc je leta 1926 diplomiral na medicinski fakulteti v Innsbrucku, nato pa delal na Centralnem higienskem zavodu v Beogradu. Bil je redni profesor na medicinski fakulteti v Zagrebu, pozneje pa je na medicinski fakulteti v Ljubljani poučeval zdravstveno statistiko in vodil podiplomski študij za javno zdravstvo.Izdelal je tudi metodologijo sistema zdravstvene statistike za Jugoslavijo, ki so jo v svetu priznali za najsodobnejšo zasnovo znanstvenostatističnih raziskovanj. Bojan Pirc se je rodil pred 120 leti v Ljubljani.
Pred 90 leti je bila v Mariboru ustanovljena prva krajevna skupina Švabsko-nemške kulturne oziroma prosvetne zveze, pod skrajšanim imenom bolj znane kot Kulturbund. Kulturno delovanje pa je bilo pretežno krinka za utrjevanje nacistične ideologije ter za obveščevalno delo v korist nemškega rajha. Kulturbund je do leta 1941 Gestapu pripravil tudi popolne sezname vseh, ki so se izpostavili v narodnostnem delovanju in javno izražali slovensko narodno zavest ter pripadnost Kraljevini Jugoslaviji. Ti seznami so bili kot svojevrstna obtožnica podlaga za poznejša nacistična preganjanja – za aretacije in izselitve.
Razširjeni različici zapisa lahko prisluhnete v zvočni priponki, ki bo dodana po predvajanju rubrike, po 12. uri in 5 minut.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
170 let Mohorjeve družbe – njene knjige so Slovence naučile brati, uradno prvi vlak z Dunaja v Trst, avtor sistema zdravstvene statistike, kulturno delovanje krinka za širjenje ideologije
Pred 170 leti so v Celovcu podpisali ustanovno listino Društva za izdajanje in širjenje knjig – zdajšnje Mohorjeve družbe. Leto pozneje je društvo že izdalo prve knjige in jih razposlalo 785 naročnikom, leta 1862 pa je prvič razpisalo nagrade za povest, izvirno ali prevedeno, za zgodovinsko besedilo in za naravoslovno študijo. Prve nagrade so dobili Janez Cigler, Filip Jakob Kafol in Fran Erjavec. Pobudo za ustanovitev družbe, ki bi izdajala kakovostne knjige za slovensko ljudstvo, je sicer že leta 1845 dal Anton Martin Slomšek. Namenjena naj bi bila narodnemu prebujanju, izobraževanju in kulturnemu napredku Slovencev na podlagi krščanskih načel. To zamisel sta leta 1851 začela v Celovcu uresničevati Andrej Einspiler in Anton Janežič. Leta 1860 je imela družba tisoč članov, v zadnjem desetletju 19. stoletja pa že več kot petdeset tisoč.
Leta 1857 je v Trst prvič uradno pripeljal vlak, ki ga je vlekla okrašena lokomotiva z imenom Capo d Istria – Koper. Z njim se je pripeljal tudi cesar Franc Jožef. S tem je bila dana v uporabo železniška povezava med Dunajem, prestolnico avstro-ogrske monarhije, in njenim največjim oknom v svet, pristaniščem v Trstu.
Zdravnik Bojan Pirc je leta 1926 diplomiral na medicinski fakulteti v Innsbrucku, nato pa delal na Centralnem higienskem zavodu v Beogradu. Bil je redni profesor na medicinski fakulteti v Zagrebu, pozneje pa je na medicinski fakulteti v Ljubljani poučeval zdravstveno statistiko in vodil podiplomski študij za javno zdravstvo.Izdelal je tudi metodologijo sistema zdravstvene statistike za Jugoslavijo, ki so jo v svetu priznali za najsodobnejšo zasnovo znanstvenostatističnih raziskovanj. Bojan Pirc se je rodil pred 120 leti v Ljubljani.
Pred 90 leti je bila v Mariboru ustanovljena prva krajevna skupina Švabsko-nemške kulturne oziroma prosvetne zveze, pod skrajšanim imenom bolj znane kot Kulturbund. Kulturno delovanje pa je bilo pretežno krinka za utrjevanje nacistične ideologije ter za obveščevalno delo v korist nemškega rajha. Kulturbund je do leta 1941 Gestapu pripravil tudi popolne sezname vseh, ki so se izpostavili v narodnostnem delovanju in javno izražali slovensko narodno zavest ter pripadnost Kraljevini Jugoslaviji. Ti seznami so bili kot svojevrstna obtožnica podlaga za poznejša nacistična preganjanja – za aretacije in izselitve.
Razširjeni različici zapisa lahko prisluhnete v zvočni priponki, ki bo dodana po predvajanju rubrike, po 12. uri in 5 minut.
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov