Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Gustav Šilih (1893-1961) veliko ime slovenske pedagogike, slovenska radijska ura v Chicagu, politični konflikt namesto avtoceste
Pisatelj in pedagog Gustav Šilih je bil med prvo svetovno vojno ranjen na soški fronti, nato je bil Maistrov borec za severno mejo, med drugo svetovno vojno pa so ga nacisti kot slovenskega domoljuba zaprli. Objavil je deset knjig, ki sodijo v vrh slovenske pedagogike, ter približno 60 obsežnejših in 300 krajših razprav in člankov, ukvarjal pa se je tudi z metodiko jezikovnega pouka. Kot književnik je s psevdonimom Graščan objavljal prozo in poezijo, obsežnejši deli pa sta romana "Nekoč je bilo jezero" – napisal ga je pod vplivom Finžgarjevega dela "Pod svobodnim soncem" – ter "Beli dvor", prvi obsežnejši slovenski mladinski roman. To delo Gustava Šiliha je po svoje prav nenavadna književnost, kakršne mi Slovenci nimamo veliko, še posebno pa ne tako obsežne. Gre za nekakšno mešanico napetega, skoraj pustolovskega romana, kmečke povesti, poučnih nasvetov bralcu in celo navodil za umno kmetovanje in vrtnarjenje. Pisatelj in pedagog Gustav Šilih se je rodil leta 1893 v Velenju.
Odvetnik in društveni delavec Ludvik Leskovar je pred 80 leti diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, po koncu druge svetovne vojne pa je nekaj časa živel v Avstriji in Italiji ter se končno naselil v Chicagu v Združenih državah Amerike. Tam je postal eden najdelavnejših kulturnih delavcev med slovenskimi izseljenci. Med drugim je ustanovil Slovenski radijski klub in od leta 1950 z ženo Corrine vodil slovensko radijsko uro. Ludvik Leskovar se je rodil leta 1916 v Oplotnici pri Slovenski Bistrici.
Leta 1969 se je v Sloveniji začela tako imenovana cestna afera, ki je v ospredje postavila položaj Slovenije v nekdanji federaciji. Zvezna vlada je namreč v predlogu za razdelitev mednarodnega posojila za graditev avtocest izpustila dva odseka avtoceste Šentilj–Nova Gorica. Slovenski izvršni svet pod vodstvom Staneta Kavčiča je ob podpori slovenske javnosti ostro kritiziral odločitev zveznega izvršnega sveta, ki ga je tedaj vodil Mitja Ribičič. Zvezna vlada je vztrajala pri svojih odločitvah, v slovenskem vodstvu pa se je zgodila polarizacija – del liberalno usmerjenih politikov je podprl Kavčiča in vlado, ki sta dokazovala, da položaj Slovenije v Jugoslaviji ni takšen, kot bi moral biti, del pa se je ob kritiki politike zveznih jugoslovanskih oblasti postavil na stran konservativnejšega dela političnega vodstva, ki ga je usmerjal Edvard Kardelj, operativno pa sta se v njem najbolj izpostavila Andrej Marinc in France Popit. Ta del je preprečil sklic izredne seje skupščine, ki ga je zahtevalo 25 poslancev. Nato se je v spor vmešalo še vodstvo jugoslovanskih komunistov, ki je na seji izvršnega biroja slovensko cestno afero obsodilo kot nacionalistično. Seja in posebni sestanek Tita s slovenskim vodstvom po njej sta delitev v slovenskem vodstvu še poglobila. V javnosti je nastal vtis, da poteka boj med starimi političnimi silami, ki jih pooseblja France Popit in se opirajo na politični monopol Zveze komunistov, in nacionalnimi demokratičnimi silami, ki izhajajo iz mlajše inteligence, oporo pa iščejo pri Stanetu Kavčiču.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Gustav Šilih (1893-1961) veliko ime slovenske pedagogike, slovenska radijska ura v Chicagu, politični konflikt namesto avtoceste
Pisatelj in pedagog Gustav Šilih je bil med prvo svetovno vojno ranjen na soški fronti, nato je bil Maistrov borec za severno mejo, med drugo svetovno vojno pa so ga nacisti kot slovenskega domoljuba zaprli. Objavil je deset knjig, ki sodijo v vrh slovenske pedagogike, ter približno 60 obsežnejših in 300 krajših razprav in člankov, ukvarjal pa se je tudi z metodiko jezikovnega pouka. Kot književnik je s psevdonimom Graščan objavljal prozo in poezijo, obsežnejši deli pa sta romana "Nekoč je bilo jezero" – napisal ga je pod vplivom Finžgarjevega dela "Pod svobodnim soncem" – ter "Beli dvor", prvi obsežnejši slovenski mladinski roman. To delo Gustava Šiliha je po svoje prav nenavadna književnost, kakršne mi Slovenci nimamo veliko, še posebno pa ne tako obsežne. Gre za nekakšno mešanico napetega, skoraj pustolovskega romana, kmečke povesti, poučnih nasvetov bralcu in celo navodil za umno kmetovanje in vrtnarjenje. Pisatelj in pedagog Gustav Šilih se je rodil leta 1893 v Velenju.
Odvetnik in društveni delavec Ludvik Leskovar je pred 80 leti diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, po koncu druge svetovne vojne pa je nekaj časa živel v Avstriji in Italiji ter se končno naselil v Chicagu v Združenih državah Amerike. Tam je postal eden najdelavnejših kulturnih delavcev med slovenskimi izseljenci. Med drugim je ustanovil Slovenski radijski klub in od leta 1950 z ženo Corrine vodil slovensko radijsko uro. Ludvik Leskovar se je rodil leta 1916 v Oplotnici pri Slovenski Bistrici.
Leta 1969 se je v Sloveniji začela tako imenovana cestna afera, ki je v ospredje postavila položaj Slovenije v nekdanji federaciji. Zvezna vlada je namreč v predlogu za razdelitev mednarodnega posojila za graditev avtocest izpustila dva odseka avtoceste Šentilj–Nova Gorica. Slovenski izvršni svet pod vodstvom Staneta Kavčiča je ob podpori slovenske javnosti ostro kritiziral odločitev zveznega izvršnega sveta, ki ga je tedaj vodil Mitja Ribičič. Zvezna vlada je vztrajala pri svojih odločitvah, v slovenskem vodstvu pa se je zgodila polarizacija – del liberalno usmerjenih politikov je podprl Kavčiča in vlado, ki sta dokazovala, da položaj Slovenije v Jugoslaviji ni takšen, kot bi moral biti, del pa se je ob kritiki politike zveznih jugoslovanskih oblasti postavil na stran konservativnejšega dela političnega vodstva, ki ga je usmerjal Edvard Kardelj, operativno pa sta se v njem najbolj izpostavila Andrej Marinc in France Popit. Ta del je preprečil sklic izredne seje skupščine, ki ga je zahtevalo 25 poslancev. Nato se je v spor vmešalo še vodstvo jugoslovanskih komunistov, ki je na seji izvršnega biroja slovensko cestno afero obsodilo kot nacionalistično. Seja in posebni sestanek Tita s slovenskim vodstvom po njej sta delitev v slovenskem vodstvu še poglobila. V javnosti je nastal vtis, da poteka boj med starimi političnimi silami, ki jih pooseblja France Popit in se opirajo na politični monopol Zveze komunistov, in nacionalnimi demokratičnimi silami, ki izhajajo iz mlajše inteligence, oporo pa iščejo pri Stanetu Kavčiču.
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Neveljaven email naslov