Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Boris Gregorka (1906 - 2001) trener na poti do olimpijskih odličij, iz zgodovine nesreč v naših gorah, Franz Liszt v Rogaški Slatini, povsem drugačna trgovina
2. avgusta 1815 je padajoče kamenje pod Jalovcem ubilo pastirja iz Rateč. Tragični dogodek se je zapisal v zgodovino kot prva uradno potrjena planinska smrtna nesreča pri nas.
Začetki zdravilišča v Rogaški Slatini segajo v 17. stoletje, v obdobje, ko je bila zgrajena prva hiša za goste in so zdravilno vodo prodajali tudi na Dunaju. Leta 1810 so zgradili večje kopališče, nekaj let pozneje pa zajezili vrelec Styrio. Ko so v Rogaški Slatini odprli novo zdraviliško dvorano in ob tej priložnosti je tam koncertiral tudi madžarski skladatelj, pianist in dirigent Ferenc ali Franz Liszt.
Eden naših najznamenitejših telovadcev in strokovnjakov za gimnastiko Boris Gregorka se je rodil na današnji dan leta 1906 v Brezinah pri Brežicah. Kot član ljubljanskega Narodnega doma in jugoslovanski reprezentant v športni gimnastiki je v letih od 1928 do 1938 dvakrat sodeloval na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih; na olimpijskih igrah v Amsterdamu je reprezentanca osvojila bronasto medaljo. Med drugo svetovno vojno je bil konfiniran v Italiji, po njej pa je kot vodnik in trener delal v društvu Partizan Narodni dom in bil mednarodni sodnik. Od leta 1948 je osemnajst let vodil jugoslovansko reprezentanco v gimnastiki in bil trener našega najuspešnejšega telovadca Mira Cerarja, ki se je Gregorke takole spominjal *Posnetek
Na začetku avgusta leta 1958 so v Ljutomeru odprli prvo samopostrežno trgovino v Sloveniji. Za novost, povzeto po ideji in izvedbi ameriškega trgovca Clarencea Sandersa iz leta 1916, se je ogrelo tamkajšnje trgovsko podjetje Merkur, ki je po preureditvi prostorov na Miklošičevem trgu odprlo vrata prve samopostrežne trgovine pri nas. Ker se kupci sprva niso prav dobro znašli, so trgovci imeli veliko dela, saj so jih morali navaditi na možnost samostojnega izbiranja blaga. Novost se je uveljavila in že dve leti pozneje so po Sloveniji našteli 19 sodobnih samopostrežnih trgovin.
Razširjeni različici zapisa lahko prisluhnete v zvočni priponki, ki bo dodana po predvajanju rubrike, po 12. uri in 5 minut.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Boris Gregorka (1906 - 2001) trener na poti do olimpijskih odličij, iz zgodovine nesreč v naših gorah, Franz Liszt v Rogaški Slatini, povsem drugačna trgovina
2. avgusta 1815 je padajoče kamenje pod Jalovcem ubilo pastirja iz Rateč. Tragični dogodek se je zapisal v zgodovino kot prva uradno potrjena planinska smrtna nesreča pri nas.
Začetki zdravilišča v Rogaški Slatini segajo v 17. stoletje, v obdobje, ko je bila zgrajena prva hiša za goste in so zdravilno vodo prodajali tudi na Dunaju. Leta 1810 so zgradili večje kopališče, nekaj let pozneje pa zajezili vrelec Styrio. Ko so v Rogaški Slatini odprli novo zdraviliško dvorano in ob tej priložnosti je tam koncertiral tudi madžarski skladatelj, pianist in dirigent Ferenc ali Franz Liszt.
Eden naših najznamenitejših telovadcev in strokovnjakov za gimnastiko Boris Gregorka se je rodil na današnji dan leta 1906 v Brezinah pri Brežicah. Kot član ljubljanskega Narodnega doma in jugoslovanski reprezentant v športni gimnastiki je v letih od 1928 do 1938 dvakrat sodeloval na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih; na olimpijskih igrah v Amsterdamu je reprezentanca osvojila bronasto medaljo. Med drugo svetovno vojno je bil konfiniran v Italiji, po njej pa je kot vodnik in trener delal v društvu Partizan Narodni dom in bil mednarodni sodnik. Od leta 1948 je osemnajst let vodil jugoslovansko reprezentanco v gimnastiki in bil trener našega najuspešnejšega telovadca Mira Cerarja, ki se je Gregorke takole spominjal *Posnetek
Na začetku avgusta leta 1958 so v Ljutomeru odprli prvo samopostrežno trgovino v Sloveniji. Za novost, povzeto po ideji in izvedbi ameriškega trgovca Clarencea Sandersa iz leta 1916, se je ogrelo tamkajšnje trgovsko podjetje Merkur, ki je po preureditvi prostorov na Miklošičevem trgu odprlo vrata prve samopostrežne trgovine pri nas. Ker se kupci sprva niso prav dobro znašli, so trgovci imeli veliko dela, saj so jih morali navaditi na možnost samostojnega izbiranja blaga. Novost se je uveljavila in že dve leti pozneje so po Sloveniji našteli 19 sodobnih samopostrežnih trgovin.
Razširjeni različici zapisa lahko prisluhnete v zvočni priponki, ki bo dodana po predvajanju rubrike, po 12. uri in 5 minut.
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov