Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Boris Gregorka (1906 - 2001) trener na poti do olimpijskih odličij, iz zgodovine nesreč v naših gorah, Franz Liszt v Rogaški Slatini, povsem drugačna trgovina
2. avgusta 1815 je padajoče kamenje pod Jalovcem ubilo pastirja iz Rateč. Tragični dogodek se je zapisal v zgodovino kot prva uradno potrjena planinska smrtna nesreča pri nas.
Začetki zdravilišča v Rogaški Slatini segajo v 17. stoletje, v obdobje, ko je bila zgrajena prva hiša za goste in so zdravilno vodo prodajali tudi na Dunaju. Leta 1810 so zgradili večje kopališče, nekaj let pozneje pa zajezili vrelec Styrio. Ko so v Rogaški Slatini odprli novo zdraviliško dvorano in ob tej priložnosti je tam koncertiral tudi madžarski skladatelj, pianist in dirigent Ferenc ali Franz Liszt.
Eden naših najznamenitejših telovadcev in strokovnjakov za gimnastiko Boris Gregorka se je rodil na današnji dan leta 1906 v Brezinah pri Brežicah. Kot član ljubljanskega Narodnega doma in jugoslovanski reprezentant v športni gimnastiki je v letih od 1928 do 1938 dvakrat sodeloval na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih; na olimpijskih igrah v Amsterdamu je reprezentanca osvojila bronasto medaljo. Med drugo svetovno vojno je bil konfiniran v Italiji, po njej pa je kot vodnik in trener delal v društvu Partizan Narodni dom in bil mednarodni sodnik. Od leta 1948 je osemnajst let vodil jugoslovansko reprezentanco v gimnastiki in bil trener našega najuspešnejšega telovadca Mira Cerarja, ki se je Gregorke takole spominjal *Posnetek
Na začetku avgusta leta 1958 so v Ljutomeru odprli prvo samopostrežno trgovino v Sloveniji. Za novost, povzeto po ideji in izvedbi ameriškega trgovca Clarencea Sandersa iz leta 1916, se je ogrelo tamkajšnje trgovsko podjetje Merkur, ki je po preureditvi prostorov na Miklošičevem trgu odprlo vrata prve samopostrežne trgovine pri nas. Ker se kupci sprva niso prav dobro znašli, so trgovci imeli veliko dela, saj so jih morali navaditi na možnost samostojnega izbiranja blaga. Novost se je uveljavila in že dve leti pozneje so po Sloveniji našteli 19 sodobnih samopostrežnih trgovin.
Razširjeni različici zapisa lahko prisluhnete v zvočni priponki, ki bo dodana po predvajanju rubrike, po 12. uri in 5 minut.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Boris Gregorka (1906 - 2001) trener na poti do olimpijskih odličij, iz zgodovine nesreč v naših gorah, Franz Liszt v Rogaški Slatini, povsem drugačna trgovina
2. avgusta 1815 je padajoče kamenje pod Jalovcem ubilo pastirja iz Rateč. Tragični dogodek se je zapisal v zgodovino kot prva uradno potrjena planinska smrtna nesreča pri nas.
Začetki zdravilišča v Rogaški Slatini segajo v 17. stoletje, v obdobje, ko je bila zgrajena prva hiša za goste in so zdravilno vodo prodajali tudi na Dunaju. Leta 1810 so zgradili večje kopališče, nekaj let pozneje pa zajezili vrelec Styrio. Ko so v Rogaški Slatini odprli novo zdraviliško dvorano in ob tej priložnosti je tam koncertiral tudi madžarski skladatelj, pianist in dirigent Ferenc ali Franz Liszt.
Eden naših najznamenitejših telovadcev in strokovnjakov za gimnastiko Boris Gregorka se je rodil na današnji dan leta 1906 v Brezinah pri Brežicah. Kot član ljubljanskega Narodnega doma in jugoslovanski reprezentant v športni gimnastiki je v letih od 1928 do 1938 dvakrat sodeloval na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih; na olimpijskih igrah v Amsterdamu je reprezentanca osvojila bronasto medaljo. Med drugo svetovno vojno je bil konfiniran v Italiji, po njej pa je kot vodnik in trener delal v društvu Partizan Narodni dom in bil mednarodni sodnik. Od leta 1948 je osemnajst let vodil jugoslovansko reprezentanco v gimnastiki in bil trener našega najuspešnejšega telovadca Mira Cerarja, ki se je Gregorke takole spominjal *Posnetek
Na začetku avgusta leta 1958 so v Ljutomeru odprli prvo samopostrežno trgovino v Sloveniji. Za novost, povzeto po ideji in izvedbi ameriškega trgovca Clarencea Sandersa iz leta 1916, se je ogrelo tamkajšnje trgovsko podjetje Merkur, ki je po preureditvi prostorov na Miklošičevem trgu odprlo vrata prve samopostrežne trgovine pri nas. Ker se kupci sprva niso prav dobro znašli, so trgovci imeli veliko dela, saj so jih morali navaditi na možnost samostojnega izbiranja blaga. Novost se je uveljavila in že dve leti pozneje so po Sloveniji našteli 19 sodobnih samopostrežnih trgovin.
Razširjeni različici zapisa lahko prisluhnete v zvočni priponki, ki bo dodana po predvajanju rubrike, po 12. uri in 5 minut.
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov