Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Marta Paulin Brina (1911-2002) in začetki sodobnega plesnega izražanja pri nas, statut mesta Ptuj iz leta 1513, skladatelj in »pravljični balet«, zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika
Na ožbaltovo, 5. avgusta 1513, je bil izdan drugi statut mesta Ptuj. V njem so v dvesto sedmih členih pravila, ki so določala mestno življenje in trgovanje po tistem, ko je Ptuj dobil novega lastnika. Dotedanji cesar Maksimilijan se je preveč zadolžil in mesto ob Dravi je moral prodati salzburškemu nadškofu Lenartu. Ta je z delom kupnine najprej poplačal upnika, razliko pa nakazal cesarju. Novi lastnik je prišel v mesto s spremstvom in stražo: pregledal je razmere, člani občinskega sveta, mestni sodnik, duhovščina in meščani so mu (morali) izreči dobrodošlico in obljubiti pokorščino, potem pa se je lotil določanja pravil. Ptuj ima ohranjena dva srednjeveška mestna statuta, to je njegova izjemnost in dokazuje njegovo takratno pomembnost. Prvi iz leta 1376 je bil za zgled in vsebinsko osnovo drugemu. Oba sta uravnavala življenje v nemirnih, toda zanimivih časih. Izvirnik, ki je bil nekoč v sklopu ptujskega magistratnega arhiva, je bil 1864 odnesen na Dunaj; hranili so ga v Avstrijski nacionalni knjižnici vse do leta 1983, ko je bil vrnjen na Ptuj. Na Ptuju v spomin na izdajo drugega mestnega statuta praznujejo občinski praznik.
Marta Paulin - Brina je bila ena prvih predstavnic modernega plesa na Slovenskem. Osnovno vodilo njenega življenja je bila svoboda, in to je izražala s svojim plesom. Pred vojno se je plesno izobraževala pri Meti Vidmar, ki je leta 1927 v Ljubljani ustanovila licenčno šolo Mary Wigman. Med vojno se je pridružila partizanom in delovala v kulturniški skupini 14. divizije, ki jo je vodil še ne 21-letni Karel Destovnik - Kajuh. Po vojni Marta Paulin ni mogla več plesati, ker so ji na zimskem pohodu 14. divizije na Štajersko zmrznili prsti na nogah. Kljub temu pa se je uveljavila kot koreografinja in plesna pedagoginja. Poučevala je na Vzgojiteljski šoli v Ljubljani ter bodoče vzgojiteljice in vzgojitelje seznanjala s teorijo plesnega izražanja. Marta Paulin - Brina se je rodila pred 110-imi leti v Ljubljani.
Skladatelj Ivan Šček je leta 1962 na akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz kompozicije, potem pa končal še podiplomski študij pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Poučeval je na glasbenih šolah v Kopru, Izoli in Piranu ter na koprski gimnaziji. Njegova zmerno moderna in na ljudske motive opirajoča se glasba zajema zlasti zborovske skladbe; med približno 150-imi jih je več kot štirideset cerkvenih. S psevdonimom Štefan Kovač je zložil sedem maš za zbor in orgle ter leta 1965 prvi v Sloveniji uglasbil nov mašni obred v slovenščini. Skladal je tudi samospeve, komorne skladbe, vokalno-instrumentalna dela ter scensko in simfonično glasbo. Za mladino je pisal didaktične skladbe za različne instrumente in po ljudski temi iz zapisa Ivana Trinka ustvaril pravljični balet »Boter Petelin«.Tako je spregovoril o zanimanju mladih za resno glasbo *Posnetek Ivan Šček se je rodil leta 1925 v Vipavi.
5. in 6. avgusta 1926 sta alpinista Mira Marko Debelak in dr. Stanko Tominšek v hudi konkurenci s takratnimi najboljšimi italijanskimi in avstrijskimi plezalci prvenstveno preplezala direktno smer v severni steni Špika. Uspeh je bil zaradi zahtevnosti smeri zelo odmeven, o njem je obširno poročalo nemško in avstrijsko planinsko časopisje. Leta 1937 je Mira Marko skupaj s soplezalcem Edom Deržajem preplezala Slovensko smer v steni gore Ben Nevis na Škotskem.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Marta Paulin Brina (1911-2002) in začetki sodobnega plesnega izražanja pri nas, statut mesta Ptuj iz leta 1513, skladatelj in »pravljični balet«, zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika
Na ožbaltovo, 5. avgusta 1513, je bil izdan drugi statut mesta Ptuj. V njem so v dvesto sedmih členih pravila, ki so določala mestno življenje in trgovanje po tistem, ko je Ptuj dobil novega lastnika. Dotedanji cesar Maksimilijan se je preveč zadolžil in mesto ob Dravi je moral prodati salzburškemu nadškofu Lenartu. Ta je z delom kupnine najprej poplačal upnika, razliko pa nakazal cesarju. Novi lastnik je prišel v mesto s spremstvom in stražo: pregledal je razmere, člani občinskega sveta, mestni sodnik, duhovščina in meščani so mu (morali) izreči dobrodošlico in obljubiti pokorščino, potem pa se je lotil določanja pravil. Ptuj ima ohranjena dva srednjeveška mestna statuta, to je njegova izjemnost in dokazuje njegovo takratno pomembnost. Prvi iz leta 1376 je bil za zgled in vsebinsko osnovo drugemu. Oba sta uravnavala življenje v nemirnih, toda zanimivih časih. Izvirnik, ki je bil nekoč v sklopu ptujskega magistratnega arhiva, je bil 1864 odnesen na Dunaj; hranili so ga v Avstrijski nacionalni knjižnici vse do leta 1983, ko je bil vrnjen na Ptuj. Na Ptuju v spomin na izdajo drugega mestnega statuta praznujejo občinski praznik.
Marta Paulin - Brina je bila ena prvih predstavnic modernega plesa na Slovenskem. Osnovno vodilo njenega življenja je bila svoboda, in to je izražala s svojim plesom. Pred vojno se je plesno izobraževala pri Meti Vidmar, ki je leta 1927 v Ljubljani ustanovila licenčno šolo Mary Wigman. Med vojno se je pridružila partizanom in delovala v kulturniški skupini 14. divizije, ki jo je vodil še ne 21-letni Karel Destovnik - Kajuh. Po vojni Marta Paulin ni mogla več plesati, ker so ji na zimskem pohodu 14. divizije na Štajersko zmrznili prsti na nogah. Kljub temu pa se je uveljavila kot koreografinja in plesna pedagoginja. Poučevala je na Vzgojiteljski šoli v Ljubljani ter bodoče vzgojiteljice in vzgojitelje seznanjala s teorijo plesnega izražanja. Marta Paulin - Brina se je rodila pred 110-imi leti v Ljubljani.
Skladatelj Ivan Šček je leta 1962 na akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz kompozicije, potem pa končal še podiplomski študij pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Poučeval je na glasbenih šolah v Kopru, Izoli in Piranu ter na koprski gimnaziji. Njegova zmerno moderna in na ljudske motive opirajoča se glasba zajema zlasti zborovske skladbe; med približno 150-imi jih je več kot štirideset cerkvenih. S psevdonimom Štefan Kovač je zložil sedem maš za zbor in orgle ter leta 1965 prvi v Sloveniji uglasbil nov mašni obred v slovenščini. Skladal je tudi samospeve, komorne skladbe, vokalno-instrumentalna dela ter scensko in simfonično glasbo. Za mladino je pisal didaktične skladbe za različne instrumente in po ljudski temi iz zapisa Ivana Trinka ustvaril pravljični balet »Boter Petelin«.Tako je spregovoril o zanimanju mladih za resno glasbo *Posnetek Ivan Šček se je rodil leta 1925 v Vipavi.
5. in 6. avgusta 1926 sta alpinista Mira Marko Debelak in dr. Stanko Tominšek v hudi konkurenci s takratnimi najboljšimi italijanskimi in avstrijskimi plezalci prvenstveno preplezala direktno smer v severni steni Špika. Uspeh je bil zaradi zahtevnosti smeri zelo odmeven, o njem je obširno poročalo nemško in avstrijsko planinsko časopisje. Leta 1937 je Mira Marko skupaj s soplezalcem Edom Deržajem preplezala Slovensko smer v steni gore Ben Nevis na Škotskem.
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov