Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

5. avgust

05.08.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Marta Paulin Brina (1911-2002) in začetki sodobnega plesnega izražanja pri nas, statut mesta Ptuj iz leta 1513, skladatelj in »pravljični balet«, zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika

Na ožbaltovo, 5. avgusta 1513, je bil izdan drugi statut mesta Ptuj. V njem so v dvesto sedmih členih pravila, ki so določala mestno življenje in trgovanje po tistem, ko je Ptuj dobil novega lastnika. Dotedanji cesar Maksimilijan se je preveč zadolžil in mesto ob Dravi je moral prodati salzburškemu nadškofu Lenartu. Ta je z delom kupnine najprej poplačal upnika, razliko pa nakazal cesarju. Novi lastnik je prišel v mesto s spremstvom in stražo: pregledal je razmere, člani občinskega sveta, mestni sodnik, duhovščina in meščani so mu (morali) izreči dobrodošlico in obljubiti pokorščino, potem pa se je lotil določanja pravil. Ptuj ima ohranjena dva srednjeveška mestna statuta, to je njegova izjemnost in dokazuje njegovo takratno pomembnost. Prvi iz leta 1376 je bil za zgled in vsebinsko osnovo drugemu. Oba sta uravnavala življenje v nemirnih, toda zanimivih časih. Izvirnik, ki je bil nekoč v sklopu ptujskega magistratnega arhiva, je bil 1864 odnesen na Dunaj; hranili so ga v Avstrijski nacionalni knjižnici vse do leta 1983, ko je bil vrnjen na Ptuj. Na Ptuju v spomin na izdajo drugega mestnega statuta praznujejo občinski praznik.

Marta Paulin - Brina je bila ena prvih predstavnic modernega plesa na Slovenskem
. Osnovno vodilo njenega življenja je bila svoboda, in to je izražala s svojim plesom. Pred vojno se je plesno izobraževala pri Meti Vidmar, ki je leta 1927 v Ljubljani ustanovila licenčno šolo Mary Wigman. Med vojno se je pridružila partizanom in delovala v kulturniški skupini 14. divizije, ki jo je vodil še ne 21-letni Karel Destovnik - Kajuh. Po vojni Marta Paulin ni mogla več plesati, ker so ji na zimskem pohodu 14. divizije na Štajersko zmrznili prsti na nogah. Kljub temu pa se je uveljavila kot koreografinja in plesna pedagoginja. Poučevala je na Vzgojiteljski šoli v Ljubljani ter bodoče vzgojiteljice in vzgojitelje seznanjala s teorijo plesnega izražanja. Marta Paulin - Brina se je rodila pred 110-imi leti v Ljubljani.

Skladatelj Ivan Šček
je leta 1962 na akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz kompozicije, potem pa končal še podiplomski študij pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Poučeval je na glasbenih šolah v Kopru, Izoli in Piranu ter na koprski gimnaziji. Njegova zmerno moderna in na ljudske motive opirajoča se glasba zajema zlasti zborovske skladbe; med približno 150-imi jih je več kot štirideset cerkvenih. S psevdonimom Štefan Kovač je zložil sedem maš za zbor in orgle ter leta 1965 prvi v Sloveniji uglasbil nov mašni obred v slovenščini. Skladal je tudi samospeve, komorne skladbe, vokalno-instrumentalna dela ter scensko in simfonično glasbo. Za mladino je pisal didaktične skladbe za različne instrumente in po ljudski temi iz zapisa Ivana Trinka ustvaril pravljični balet »Boter Petelin«.Tako je spregovoril o zanimanju mladih za resno glasbo *Posnetek Ivan Šček se je rodil leta 1925 v Vipavi.

5. in 6. avgusta 1926 sta alpinista Mira Marko Debelak in dr. Stanko Tominšek v hudi konkurenci s takratnimi najboljšimi italijanskimi in avstrijskimi plezalci prvenstveno preplezala direktno smer v severni steni Špika. Uspeh je bil zaradi zahtevnosti smeri zelo odmeven, o njem je obširno poročalo nemško in avstrijsko planinsko časopisje. Leta 1937 je Mira Marko skupaj s soplezalcem Edom Deržajem preplezala Slovensko smer v steni gore Ben Nevis na Škotskem.


Na današnji dan

6264 epizod

Na današnji dan

6264 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

5. avgust

05.08.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Marta Paulin Brina (1911-2002) in začetki sodobnega plesnega izražanja pri nas, statut mesta Ptuj iz leta 1513, skladatelj in »pravljični balet«, zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika

Na ožbaltovo, 5. avgusta 1513, je bil izdan drugi statut mesta Ptuj. V njem so v dvesto sedmih členih pravila, ki so določala mestno življenje in trgovanje po tistem, ko je Ptuj dobil novega lastnika. Dotedanji cesar Maksimilijan se je preveč zadolžil in mesto ob Dravi je moral prodati salzburškemu nadškofu Lenartu. Ta je z delom kupnine najprej poplačal upnika, razliko pa nakazal cesarju. Novi lastnik je prišel v mesto s spremstvom in stražo: pregledal je razmere, člani občinskega sveta, mestni sodnik, duhovščina in meščani so mu (morali) izreči dobrodošlico in obljubiti pokorščino, potem pa se je lotil določanja pravil. Ptuj ima ohranjena dva srednjeveška mestna statuta, to je njegova izjemnost in dokazuje njegovo takratno pomembnost. Prvi iz leta 1376 je bil za zgled in vsebinsko osnovo drugemu. Oba sta uravnavala življenje v nemirnih, toda zanimivih časih. Izvirnik, ki je bil nekoč v sklopu ptujskega magistratnega arhiva, je bil 1864 odnesen na Dunaj; hranili so ga v Avstrijski nacionalni knjižnici vse do leta 1983, ko je bil vrnjen na Ptuj. Na Ptuju v spomin na izdajo drugega mestnega statuta praznujejo občinski praznik.

Marta Paulin - Brina je bila ena prvih predstavnic modernega plesa na Slovenskem
. Osnovno vodilo njenega življenja je bila svoboda, in to je izražala s svojim plesom. Pred vojno se je plesno izobraževala pri Meti Vidmar, ki je leta 1927 v Ljubljani ustanovila licenčno šolo Mary Wigman. Med vojno se je pridružila partizanom in delovala v kulturniški skupini 14. divizije, ki jo je vodil še ne 21-letni Karel Destovnik - Kajuh. Po vojni Marta Paulin ni mogla več plesati, ker so ji na zimskem pohodu 14. divizije na Štajersko zmrznili prsti na nogah. Kljub temu pa se je uveljavila kot koreografinja in plesna pedagoginja. Poučevala je na Vzgojiteljski šoli v Ljubljani ter bodoče vzgojiteljice in vzgojitelje seznanjala s teorijo plesnega izražanja. Marta Paulin - Brina se je rodila pred 110-imi leti v Ljubljani.

Skladatelj Ivan Šček
je leta 1962 na akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz kompozicije, potem pa končal še podiplomski študij pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Poučeval je na glasbenih šolah v Kopru, Izoli in Piranu ter na koprski gimnaziji. Njegova zmerno moderna in na ljudske motive opirajoča se glasba zajema zlasti zborovske skladbe; med približno 150-imi jih je več kot štirideset cerkvenih. S psevdonimom Štefan Kovač je zložil sedem maš za zbor in orgle ter leta 1965 prvi v Sloveniji uglasbil nov mašni obred v slovenščini. Skladal je tudi samospeve, komorne skladbe, vokalno-instrumentalna dela ter scensko in simfonično glasbo. Za mladino je pisal didaktične skladbe za različne instrumente in po ljudski temi iz zapisa Ivana Trinka ustvaril pravljični balet »Boter Petelin«.Tako je spregovoril o zanimanju mladih za resno glasbo *Posnetek Ivan Šček se je rodil leta 1925 v Vipavi.

5. in 6. avgusta 1926 sta alpinista Mira Marko Debelak in dr. Stanko Tominšek v hudi konkurenci s takratnimi najboljšimi italijanskimi in avstrijskimi plezalci prvenstveno preplezala direktno smer v severni steni Špika. Uspeh je bil zaradi zahtevnosti smeri zelo odmeven, o njem je obširno poročalo nemško in avstrijsko planinsko časopisje. Leta 1937 je Mira Marko skupaj s soplezalcem Edom Deržajem preplezala Slovensko smer v steni gore Ben Nevis na Škotskem.


06.04.2024

10. april - ko se je Bled prvič pojavil v zgodovinskih virih (1004)

Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

9. april - Pavlina Pajk (1854) in nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana

Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

8. april - prvo slovensko planinsko društvo na Štajerskem (1901)

Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

7. april - Rudolf Bukšek (1882) znameniti bariton zagrebške operne hiše

Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

6. april - akad. slikar Slavko Kores (1924) mojster barvnega izraza

Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

5. april - Vinko Möderndorfer (1894) v vseh režimih preganjan socialni in politični delavec

Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

4. april - Ivan Vrban Zadravski (1841) prvi prevajalec Shakespearja v slovenščino

Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

3. april - Ada Škerl (1924) pionirka slovenske intimistične lirike

Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

2. april - »Ameriško-slovenska katoliška jednota« (1894)

Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

1. april - don Paskval Gujon (1909) »naš jezik je slovenski«

Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

31. marec - spominska plošča alpinski četi na radovljiški graščini (1974)

Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

30. marec - Filip Terč (1844) začetnik apiterapije v srednji Evropi

Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

29. marec - General in pesnik Rudolf Maister (1874) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

28. marec - Marjan Javornik (1924) in posodobitev programov slovenskega radia

Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

27. marec - Žarko Petan (1929) »V gledališču je režiser bog − žal pa so igralci ateisti«

Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

26. marec - Zlata Rodošek (1922) igralka tržaškega gledališča

Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

25. marec - Viktor Murnik (1874) eden pionirjev telovadne organizacije na Slovenskem

Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

24. marec - Angelca Janko Jenčič (1929) od letnega odra v Rušah do Borštnikovega prstana

Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

23. marec - Rudi Čačinovič (1914) diplomat in pisec

Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

22. marec - Ivan Minatti (1924) »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …«

Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 11 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov