Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
S težavami do Narodnega doma v Celju, od zgodovine Opčin pri Trstu do besedil za otroke, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča, začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Z velikimi napori in požrtvovalnim delom je celjskim Slovencem pred 130 leti uspelo kupiti mestno zemljišče na vogalu Ljubljanske ceste in takratnega Trga cesarja Jožefa ter na njem postaviti Narodni dom. Gradili so ga v letih od 1895 do 1897, slavnostno pa odprli ob hudih varnostnih ukrepih 7. in 8. avgusta 1897. Po nagovoru dr. Josipa Serneca, vodilnega predstavnika Slovencev v mestu, so pred večtisočglavo množico slovesno odkrili marmornato spominsko ploščo. Kljub nasprotovanju celjskih meščanov nemškega rodu, ki so razbijali šipe na pročelju Narodnega doma in ga celo »okrasili« z jajci, se je Narodni dom v Celju obdržal in postal eden izmed stebrov slovenskega delovanja v mestu.
Pedagog, dramatik in kulturni delavec Ivan Artač je v Gorici končal učiteljišče, iz prava pa je diplomiral v Trstu. Po strokovnem izpitu iz slovenščine, pozneje pa še iz zgodovine in zemljepisa, je poučeval na osnovnih in srednjih šolah na Primorskem in Tržaškem. Na Radiu Trst A je pripravljal radijske oddaje in v petdesetih letih prejšnjega stoletja veliko nastopal tudi na slovenskem radijskem odru. Bil je soavtor dveh zgodovinskih učbenikov, leta 1994 pa je napisal obsežen zgodovinski opis kraja Opčine pri Trstu. Ivan Artač se je rodil pred 100 leti v Notranjih Goricah pri Brezovici.
Gledališki igralec, režiser in pedagog Slavko Jan se je rodil leta 1904 v Zagorju ob Savi. Študiral je slavistiko, hkrati pa obiskoval dramsko šolo Združenja gledaliških igralcev. *Posnetek Po večini je igral in režiral v ljubljanski Drami in bil dvakrat njen ravnatelj. Na igralski akademiji je bil od leta 1946 predavatelj, pozneje redni profesor za režijo, pa tudi njen rektor. Oblikoval je številne glavne in naslovne vloge v klasičnih in sodobnih dramah, režirati pa je začel takoj po vojni. Njegova uprizoritev Cankarjevih Hlapcev iz leta 1948 velja za enega izmed mejnikov v razvoju slovenskega gledališča; pomenila je vrh slovenskega gledališkega realizma in ansambelske igre tistega obdobja. Leta 1956 je za gostovanje na 3. mednarodnem gledališkem festivalu v Parizu predstavo obnovil; Hlapce so uprizorili kar trikrat, hkrati pa je besedilo izšlo tudi v francoskem prevodu. Slavko Jan je leta 1949 dobil Prešernovo nagrado, leta 1974 pa Borštnikov prstan.
Leta 1947 so v Tovarni avtomobilov v Mariboru izdelali prva dva tovorna avtomobila Praga RN-13 Pionir. Šlo je za tritonska tovornjaka, izdelana po licenci češkega podjetja Praga. Češki strokovnjaki so jih konstruirali konec tridesetih let. Po licenčni dokumentaciji, ki je zajemala motor in podvozje – ne pa tudi kabine – to so razvili v Mariboru – ju je izdelala eksperimentalna skupina pod vodstvom Draga Fišerja. Sedmega avgusta tistega leta je bila na mariborskem Glavnem trgu slovesnost, na katero so nova avtomobila pripeljali v sprevodu. Med govorniki na slovesnosti je bil tudi direktor tovarne, inženir Miloš Brelih, ki je povedal, da je izdelava prvih avtomobilov mejnik v zgodovini jugoslovanske industrije. To je bil začetek serijske proizvodnje avtomobilov v Sloveniji. Omenjene tovornjake so v TAM-u izdelovali do leta 1959. Še to. TAM-ove tovornjake Pionir je vse do leta 1972 množično uporabljala Jugoslovanska ljudska armada, kot vojaške z »oznako« tretjega rajha pa jih vidimo tudi v filmih. Veliko jih je zgorelo v filmu Užiška republika, goreli pa so tudi v filmu Kellys Heroes, ki je bil posnet na Hrvaškem.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
S težavami do Narodnega doma v Celju, od zgodovine Opčin pri Trstu do besedil za otroke, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča, začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Z velikimi napori in požrtvovalnim delom je celjskim Slovencem pred 130 leti uspelo kupiti mestno zemljišče na vogalu Ljubljanske ceste in takratnega Trga cesarja Jožefa ter na njem postaviti Narodni dom. Gradili so ga v letih od 1895 do 1897, slavnostno pa odprli ob hudih varnostnih ukrepih 7. in 8. avgusta 1897. Po nagovoru dr. Josipa Serneca, vodilnega predstavnika Slovencev v mestu, so pred večtisočglavo množico slovesno odkrili marmornato spominsko ploščo. Kljub nasprotovanju celjskih meščanov nemškega rodu, ki so razbijali šipe na pročelju Narodnega doma in ga celo »okrasili« z jajci, se je Narodni dom v Celju obdržal in postal eden izmed stebrov slovenskega delovanja v mestu.
Pedagog, dramatik in kulturni delavec Ivan Artač je v Gorici končal učiteljišče, iz prava pa je diplomiral v Trstu. Po strokovnem izpitu iz slovenščine, pozneje pa še iz zgodovine in zemljepisa, je poučeval na osnovnih in srednjih šolah na Primorskem in Tržaškem. Na Radiu Trst A je pripravljal radijske oddaje in v petdesetih letih prejšnjega stoletja veliko nastopal tudi na slovenskem radijskem odru. Bil je soavtor dveh zgodovinskih učbenikov, leta 1994 pa je napisal obsežen zgodovinski opis kraja Opčine pri Trstu. Ivan Artač se je rodil pred 100 leti v Notranjih Goricah pri Brezovici.
Gledališki igralec, režiser in pedagog Slavko Jan se je rodil leta 1904 v Zagorju ob Savi. Študiral je slavistiko, hkrati pa obiskoval dramsko šolo Združenja gledaliških igralcev. *Posnetek Po večini je igral in režiral v ljubljanski Drami in bil dvakrat njen ravnatelj. Na igralski akademiji je bil od leta 1946 predavatelj, pozneje redni profesor za režijo, pa tudi njen rektor. Oblikoval je številne glavne in naslovne vloge v klasičnih in sodobnih dramah, režirati pa je začel takoj po vojni. Njegova uprizoritev Cankarjevih Hlapcev iz leta 1948 velja za enega izmed mejnikov v razvoju slovenskega gledališča; pomenila je vrh slovenskega gledališkega realizma in ansambelske igre tistega obdobja. Leta 1956 je za gostovanje na 3. mednarodnem gledališkem festivalu v Parizu predstavo obnovil; Hlapce so uprizorili kar trikrat, hkrati pa je besedilo izšlo tudi v francoskem prevodu. Slavko Jan je leta 1949 dobil Prešernovo nagrado, leta 1974 pa Borštnikov prstan.
Leta 1947 so v Tovarni avtomobilov v Mariboru izdelali prva dva tovorna avtomobila Praga RN-13 Pionir. Šlo je za tritonska tovornjaka, izdelana po licenci češkega podjetja Praga. Češki strokovnjaki so jih konstruirali konec tridesetih let. Po licenčni dokumentaciji, ki je zajemala motor in podvozje – ne pa tudi kabine – to so razvili v Mariboru – ju je izdelala eksperimentalna skupina pod vodstvom Draga Fišerja. Sedmega avgusta tistega leta je bila na mariborskem Glavnem trgu slovesnost, na katero so nova avtomobila pripeljali v sprevodu. Med govorniki na slovesnosti je bil tudi direktor tovarne, inženir Miloš Brelih, ki je povedal, da je izdelava prvih avtomobilov mejnik v zgodovini jugoslovanske industrije. To je bil začetek serijske proizvodnje avtomobilov v Sloveniji. Omenjene tovornjake so v TAM-u izdelovali do leta 1959. Še to. TAM-ove tovornjake Pionir je vse do leta 1972 množično uporabljala Jugoslovanska ljudska armada, kot vojaške z »oznako« tretjega rajha pa jih vidimo tudi v filmih. Veliko jih je zgorelo v filmu Užiška republika, goreli pa so tudi v filmu Kellys Heroes, ki je bil posnet na Hrvaškem.
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov