Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

7. avgust

07.08.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

S težavami do Narodnega doma v Celju, od zgodovine Opčin pri Trstu do besedil za otroke, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča, začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem

Z velikimi napori in požrtvovalnim delom je celjskim Slovencem pred 130 leti uspelo kupiti mestno zemljišče na vogalu Ljubljanske ceste in takratnega Trga cesarja Jožefa ter na njem postaviti Narodni dom. Gradili so ga v letih od 1895 do 1897, slavnostno pa odprli ob hudih varnostnih ukrepih 7. in 8. avgusta 1897. Po nagovoru dr. Josipa Serneca, vodilnega predstavnika Slovencev v mestu, so pred večtisočglavo množico slovesno odkrili marmornato spominsko ploščo. Kljub nasprotovanju celjskih meščanov nemškega rodu, ki so razbijali šipe na pročelju Narodnega doma in ga celo »okrasili« z jajci, se je Narodni dom v Celju obdržal in postal eden izmed stebrov slovenskega delovanja v mestu.

Pedagog, dramatik in kulturni delavec Ivan Artač je v Gorici končal učiteljišče, iz prava pa je diplomiral v Trstu. Po strokovnem izpitu iz slovenščine, pozneje pa še iz zgodovine in zemljepisa, je poučeval na osnovnih in srednjih šolah na Primorskem in Tržaškem. Na Radiu Trst A je pripravljal radijske oddaje in v petdesetih letih prejšnjega stoletja veliko nastopal tudi na slovenskem radijskem odru. Bil je soavtor dveh zgodovinskih učbenikov, leta 1994 pa je napisal obsežen zgodovinski opis kraja Opčine pri Trstu. Ivan Artač se je rodil pred 100 leti v Notranjih Goricah pri Brezovici.

Gledališki igralec, režiser in pedagog Slavko Jan se je rodil leta 1904 v Zagorju ob Savi. Študiral je slavistiko, hkrati pa obiskoval dramsko šolo Združenja gledaliških igralcev. *Posnetek Po večini je igral in režiral v ljubljanski Drami in bil dvakrat njen ravnatelj. Na igralski akademiji je bil od leta 1946 predavatelj, pozneje redni profesor za režijo, pa tudi njen rektor. Oblikoval je številne glavne in naslovne vloge v klasičnih in sodobnih dramah, režirati pa je začel takoj po vojni. Njegova uprizoritev Cankarjevih Hlapcev iz leta 1948 velja za enega izmed mejnikov v razvoju slovenskega gledališča; pomenila je vrh slovenskega gledališkega realizma in ansambelske igre tistega obdobja. Leta 1956 je za gostovanje na 3. mednarodnem gledališkem festivalu v Parizu predstavo obnovil; Hlapce so uprizorili kar trikrat, hkrati pa je besedilo izšlo tudi v francoskem prevodu. Slavko Jan je leta 1949 dobil Prešernovo nagrado, leta 1974 pa Borštnikov prstan.

Leta 1947 so v Tovarni avtomobilov v Mariboru izdelali prva dva tovorna avtomobila Praga RN-13 Pionir. Šlo je za tritonska tovornjaka, izdelana po licenci češkega podjetja Praga. Češki strokovnjaki so jih konstruirali konec tridesetih let. Po licenčni dokumentaciji, ki je zajemala motor in podvozje – ne pa tudi kabine – to so razvili v Mariboru – ju je izdelala eksperimentalna skupina pod vodstvom Draga Fišerja. Sedmega avgusta tistega leta je bila na mariborskem Glavnem trgu slovesnost, na katero so nova avtomobila pripeljali v sprevodu. Med govorniki na slovesnosti je bil tudi direktor tovarne, inženir Miloš Brelih, ki je povedal, da je izdelava prvih avtomobilov mejnik v zgodovini jugoslovanske industrije. To je bil začetek serijske proizvodnje avtomobilov v Sloveniji. Omenjene tovornjake so v TAM-u izdelovali do leta 1959. Še to. TAM-ove tovornjake Pionir je vse do leta 1972 množično uporabljala Jugoslovanska ljudska armada, kot vojaške z »oznako« tretjega rajha pa jih vidimo tudi v filmih. Veliko jih je zgorelo v filmu Užiška republika, goreli pa so tudi v filmu Kellys Heroes, ki je bil posnet na Hrvaškem.


Na današnji dan

6264 epizod

Na današnji dan

6264 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

7. avgust

07.08.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

S težavami do Narodnega doma v Celju, od zgodovine Opčin pri Trstu do besedil za otroke, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča, začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem

Z velikimi napori in požrtvovalnim delom je celjskim Slovencem pred 130 leti uspelo kupiti mestno zemljišče na vogalu Ljubljanske ceste in takratnega Trga cesarja Jožefa ter na njem postaviti Narodni dom. Gradili so ga v letih od 1895 do 1897, slavnostno pa odprli ob hudih varnostnih ukrepih 7. in 8. avgusta 1897. Po nagovoru dr. Josipa Serneca, vodilnega predstavnika Slovencev v mestu, so pred večtisočglavo množico slovesno odkrili marmornato spominsko ploščo. Kljub nasprotovanju celjskih meščanov nemškega rodu, ki so razbijali šipe na pročelju Narodnega doma in ga celo »okrasili« z jajci, se je Narodni dom v Celju obdržal in postal eden izmed stebrov slovenskega delovanja v mestu.

Pedagog, dramatik in kulturni delavec Ivan Artač je v Gorici končal učiteljišče, iz prava pa je diplomiral v Trstu. Po strokovnem izpitu iz slovenščine, pozneje pa še iz zgodovine in zemljepisa, je poučeval na osnovnih in srednjih šolah na Primorskem in Tržaškem. Na Radiu Trst A je pripravljal radijske oddaje in v petdesetih letih prejšnjega stoletja veliko nastopal tudi na slovenskem radijskem odru. Bil je soavtor dveh zgodovinskih učbenikov, leta 1994 pa je napisal obsežen zgodovinski opis kraja Opčine pri Trstu. Ivan Artač se je rodil pred 100 leti v Notranjih Goricah pri Brezovici.

Gledališki igralec, režiser in pedagog Slavko Jan se je rodil leta 1904 v Zagorju ob Savi. Študiral je slavistiko, hkrati pa obiskoval dramsko šolo Združenja gledaliških igralcev. *Posnetek Po večini je igral in režiral v ljubljanski Drami in bil dvakrat njen ravnatelj. Na igralski akademiji je bil od leta 1946 predavatelj, pozneje redni profesor za režijo, pa tudi njen rektor. Oblikoval je številne glavne in naslovne vloge v klasičnih in sodobnih dramah, režirati pa je začel takoj po vojni. Njegova uprizoritev Cankarjevih Hlapcev iz leta 1948 velja za enega izmed mejnikov v razvoju slovenskega gledališča; pomenila je vrh slovenskega gledališkega realizma in ansambelske igre tistega obdobja. Leta 1956 je za gostovanje na 3. mednarodnem gledališkem festivalu v Parizu predstavo obnovil; Hlapce so uprizorili kar trikrat, hkrati pa je besedilo izšlo tudi v francoskem prevodu. Slavko Jan je leta 1949 dobil Prešernovo nagrado, leta 1974 pa Borštnikov prstan.

Leta 1947 so v Tovarni avtomobilov v Mariboru izdelali prva dva tovorna avtomobila Praga RN-13 Pionir. Šlo je za tritonska tovornjaka, izdelana po licenci češkega podjetja Praga. Češki strokovnjaki so jih konstruirali konec tridesetih let. Po licenčni dokumentaciji, ki je zajemala motor in podvozje – ne pa tudi kabine – to so razvili v Mariboru – ju je izdelala eksperimentalna skupina pod vodstvom Draga Fišerja. Sedmega avgusta tistega leta je bila na mariborskem Glavnem trgu slovesnost, na katero so nova avtomobila pripeljali v sprevodu. Med govorniki na slovesnosti je bil tudi direktor tovarne, inženir Miloš Brelih, ki je povedal, da je izdelava prvih avtomobilov mejnik v zgodovini jugoslovanske industrije. To je bil začetek serijske proizvodnje avtomobilov v Sloveniji. Omenjene tovornjake so v TAM-u izdelovali do leta 1959. Še to. TAM-ove tovornjake Pionir je vse do leta 1972 množično uporabljala Jugoslovanska ljudska armada, kot vojaške z »oznako« tretjega rajha pa jih vidimo tudi v filmih. Veliko jih je zgorelo v filmu Užiška republika, goreli pa so tudi v filmu Kellys Heroes, ki je bil posnet na Hrvaškem.


22.02.2024

1. marec - "Sovraštvo naj ne sega prek pepela umrlih" (1916)

Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

29. februar - električna luč v Slovenski Bistrici (1924)

Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

28. februar - Jože Srebrnič (1884) in »Smrt v Brdih«

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije


22.02.2024

27. februar -Vilma Bukovec (1920) sopranistka ljubljanske Opere

Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

26. februar - slikar in grafik Jože Tisnikar (1928) "temni mdernist"

John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

25. februar - Jožef Mrak (1709) projektant klavž na Idrijci

Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

24. februar - Zinka Zorko (1936) preučevalka slovenskih narečij

Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

23. februar - Prešernov Sonetni venec prvič med bralci (1834)

Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

22. februar - dr. Valentin Meršol (1894) zdravnik in vodja slovenskega civilnega taborišča v Vetrinju

Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

21. februar - koda razpada države v zadnji ustavi nekdanje SFRJ (1974)

Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

20. februar - Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu (1954)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije


15.02.2024

19. februar - Črnomaljski zbor in Slovenski narodnoosvobodilni svet (1944)

Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

18. februar - lakota in oblast spodbudita pridelavo krompirja (1833)

Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

17. februar - Skladatelj Lojze Bratuž (1902) žrtev italijanskega fašističnega nasilja

Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

16.februar - Peter Kozler (1824) in njegova »velika Slovenija«

Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

15.februar - Maks Sever(1884) vzpon in nacionalizacija uspešnega podjetja

Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

14. februar - Jure Franko in olimpijsko srebro iz Sarajeva (1984)

Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

13. februar - Franta Komel (1924) in delo na področju statistike

Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

12. februar - Zoran Mušič (1909) in "Nismo poslednji"

Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

11. februar - Janez Pečar (1924) in kriminološka analiza korupcije

Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 13 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov