Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Porušen in čez devet let spet odprti solkanski železniški most, prizadevanja za javno rabo slovenščine v 17. stoletju, od vroclavskega do ljubljanskega odra, izvrsten karikaturist in knjižni ilustrator
Leta 1603 ali 1604 se je v Selcih nad Škofjo Loko rodil teološki pisec in generalni vikar Filip Trpin. Bil je kaplan in župnik v različnih krajih na Slovenskem, v letih od 1656 do 1676 pa tudi generalni vikar in vizitator župnij ljubljanske škofije. V semenišču Collegium Marianum v Gornjem Gradu je sodeloval pri vzgoji duhovnikov in urejal škofijsko knjižnico. Kot dober poznavalec slovenskega jezika si je prizadeval za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju, spodbujal prevajanje in tudi sam prevajal. Strokovnjaki so nekdaj zmotno domnevali, da je avtor Kálobskega rokopisa, slovenske cerkvene pesmarice, ki je nastala sredi 17. stoletja v župniji Kálobje v okolici Celja.
Operna pevka in pedagoginja Franchette Verhunc je bila leta 1897 po končanem študiju petja na dunajskem konservatoriju eno sezono angažirana v berlinski Dvorni operi, nato pa je več let nastopala v Vroclavu in gostovala po Evropi. Imela je obsežen, temen in izenačen glas ter je bila sugestivna odrska osebnost. Sopranistka Franchette Verhunc se je rodila leta 1874 v Ljubljani.
Leta 1913 se je v Kranju rodil slikar in grafik Marij Pregelj. Od leta 1948 do leta 1967 je bil profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pridružil se je Klubu neodvisnih. Ukvarjal se je s slikarstvom, risbo, grafiko in ilustracijo ter s stenskim slikarstvom. Pregelj je bil tudi izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator, opremil je Iliado in Odisejo ter Hemingwayevo delo Starec in morje. V letih 1958 in 1964 je prejel Prešernovo nagrado.
Leta 1927 so italijanske železnice vnovič odprle Solkanski železniški most, ki je bil zgrajen leta 1905, odprt pa 19. julija 1906, ko je prestolonaslednik Franc Ferdinand odprl odsek železniške povezave med Jesenicami in Trstom kot najtežjim odsekom druge železniške povezave med prestolnico Dunajem in največjim pristaniščem monarhije Trstom. Med prvo svetovno vojno ga je v času umika iz Gorice – v noči na 9. avgust 1916 z 930 kg eksploziva porušila avstro-ogrska armada. Solkanski most s kamnitim lokom razpona 85 metrov je bil vrhunski izdelek avstrijske inženirske šole in hkrati zadnji veliki kamniti železniški most, ki je bil na prelomu stoletij zgrajen na železniških povezavah Avstro-Ogrske. Še danes slovi po drugem najdaljšem kamnitem loku na svetu in po najdaljšem kamnitem loku med železniškimi mostovi. Leta 1985 je bil razglašen za tehniški spomenik.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Porušen in čez devet let spet odprti solkanski železniški most, prizadevanja za javno rabo slovenščine v 17. stoletju, od vroclavskega do ljubljanskega odra, izvrsten karikaturist in knjižni ilustrator
Leta 1603 ali 1604 se je v Selcih nad Škofjo Loko rodil teološki pisec in generalni vikar Filip Trpin. Bil je kaplan in župnik v različnih krajih na Slovenskem, v letih od 1656 do 1676 pa tudi generalni vikar in vizitator župnij ljubljanske škofije. V semenišču Collegium Marianum v Gornjem Gradu je sodeloval pri vzgoji duhovnikov in urejal škofijsko knjižnico. Kot dober poznavalec slovenskega jezika si je prizadeval za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju, spodbujal prevajanje in tudi sam prevajal. Strokovnjaki so nekdaj zmotno domnevali, da je avtor Kálobskega rokopisa, slovenske cerkvene pesmarice, ki je nastala sredi 17. stoletja v župniji Kálobje v okolici Celja.
Operna pevka in pedagoginja Franchette Verhunc je bila leta 1897 po končanem študiju petja na dunajskem konservatoriju eno sezono angažirana v berlinski Dvorni operi, nato pa je več let nastopala v Vroclavu in gostovala po Evropi. Imela je obsežen, temen in izenačen glas ter je bila sugestivna odrska osebnost. Sopranistka Franchette Verhunc se je rodila leta 1874 v Ljubljani.
Leta 1913 se je v Kranju rodil slikar in grafik Marij Pregelj. Od leta 1948 do leta 1967 je bil profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pridružil se je Klubu neodvisnih. Ukvarjal se je s slikarstvom, risbo, grafiko in ilustracijo ter s stenskim slikarstvom. Pregelj je bil tudi izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator, opremil je Iliado in Odisejo ter Hemingwayevo delo Starec in morje. V letih 1958 in 1964 je prejel Prešernovo nagrado.
Leta 1927 so italijanske železnice vnovič odprle Solkanski železniški most, ki je bil zgrajen leta 1905, odprt pa 19. julija 1906, ko je prestolonaslednik Franc Ferdinand odprl odsek železniške povezave med Jesenicami in Trstom kot najtežjim odsekom druge železniške povezave med prestolnico Dunajem in največjim pristaniščem monarhije Trstom. Med prvo svetovno vojno ga je v času umika iz Gorice – v noči na 9. avgust 1916 z 930 kg eksploziva porušila avstro-ogrska armada. Solkanski most s kamnitim lokom razpona 85 metrov je bil vrhunski izdelek avstrijske inženirske šole in hkrati zadnji veliki kamniti železniški most, ki je bil na prelomu stoletij zgrajen na železniških povezavah Avstro-Ogrske. Še danes slovi po drugem najdaljšem kamnitem loku na svetu in po najdaljšem kamnitem loku med železniškimi mostovi. Leta 1985 je bil razglašen za tehniški spomenik.
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov