Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Porušen in čez devet let spet odprti solkanski železniški most, prizadevanja za javno rabo slovenščine v 17. stoletju, od vroclavskega do ljubljanskega odra, izvrsten karikaturist in knjižni ilustrator
Leta 1603 ali 1604 se je v Selcih nad Škofjo Loko rodil teološki pisec in generalni vikar Filip Trpin. Bil je kaplan in župnik v različnih krajih na Slovenskem, v letih od 1656 do 1676 pa tudi generalni vikar in vizitator župnij ljubljanske škofije. V semenišču Collegium Marianum v Gornjem Gradu je sodeloval pri vzgoji duhovnikov in urejal škofijsko knjižnico. Kot dober poznavalec slovenskega jezika si je prizadeval za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju, spodbujal prevajanje in tudi sam prevajal. Strokovnjaki so nekdaj zmotno domnevali, da je avtor Kálobskega rokopisa, slovenske cerkvene pesmarice, ki je nastala sredi 17. stoletja v župniji Kálobje v okolici Celja.
Operna pevka in pedagoginja Franchette Verhunc je bila leta 1897 po končanem študiju petja na dunajskem konservatoriju eno sezono angažirana v berlinski Dvorni operi, nato pa je več let nastopala v Vroclavu in gostovala po Evropi. Imela je obsežen, temen in izenačen glas ter je bila sugestivna odrska osebnost. Sopranistka Franchette Verhunc se je rodila leta 1874 v Ljubljani.
Leta 1913 se je v Kranju rodil slikar in grafik Marij Pregelj. Od leta 1948 do leta 1967 je bil profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pridružil se je Klubu neodvisnih. Ukvarjal se je s slikarstvom, risbo, grafiko in ilustracijo ter s stenskim slikarstvom. Pregelj je bil tudi izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator, opremil je Iliado in Odisejo ter Hemingwayevo delo Starec in morje. V letih 1958 in 1964 je prejel Prešernovo nagrado.
Leta 1927 so italijanske železnice vnovič odprle Solkanski železniški most, ki je bil zgrajen leta 1905, odprt pa 19. julija 1906, ko je prestolonaslednik Franc Ferdinand odprl odsek železniške povezave med Jesenicami in Trstom kot najtežjim odsekom druge železniške povezave med prestolnico Dunajem in največjim pristaniščem monarhije Trstom. Med prvo svetovno vojno ga je v času umika iz Gorice – v noči na 9. avgust 1916 z 930 kg eksploziva porušila avstro-ogrska armada. Solkanski most s kamnitim lokom razpona 85 metrov je bil vrhunski izdelek avstrijske inženirske šole in hkrati zadnji veliki kamniti železniški most, ki je bil na prelomu stoletij zgrajen na železniških povezavah Avstro-Ogrske. Še danes slovi po drugem najdaljšem kamnitem loku na svetu in po najdaljšem kamnitem loku med železniškimi mostovi. Leta 1985 je bil razglašen za tehniški spomenik.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Porušen in čez devet let spet odprti solkanski železniški most, prizadevanja za javno rabo slovenščine v 17. stoletju, od vroclavskega do ljubljanskega odra, izvrsten karikaturist in knjižni ilustrator
Leta 1603 ali 1604 se je v Selcih nad Škofjo Loko rodil teološki pisec in generalni vikar Filip Trpin. Bil je kaplan in župnik v različnih krajih na Slovenskem, v letih od 1656 do 1676 pa tudi generalni vikar in vizitator župnij ljubljanske škofije. V semenišču Collegium Marianum v Gornjem Gradu je sodeloval pri vzgoji duhovnikov in urejal škofijsko knjižnico. Kot dober poznavalec slovenskega jezika si je prizadeval za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju, spodbujal prevajanje in tudi sam prevajal. Strokovnjaki so nekdaj zmotno domnevali, da je avtor Kálobskega rokopisa, slovenske cerkvene pesmarice, ki je nastala sredi 17. stoletja v župniji Kálobje v okolici Celja.
Operna pevka in pedagoginja Franchette Verhunc je bila leta 1897 po končanem študiju petja na dunajskem konservatoriju eno sezono angažirana v berlinski Dvorni operi, nato pa je več let nastopala v Vroclavu in gostovala po Evropi. Imela je obsežen, temen in izenačen glas ter je bila sugestivna odrska osebnost. Sopranistka Franchette Verhunc se je rodila leta 1874 v Ljubljani.
Leta 1913 se je v Kranju rodil slikar in grafik Marij Pregelj. Od leta 1948 do leta 1967 je bil profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pridružil se je Klubu neodvisnih. Ukvarjal se je s slikarstvom, risbo, grafiko in ilustracijo ter s stenskim slikarstvom. Pregelj je bil tudi izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator, opremil je Iliado in Odisejo ter Hemingwayevo delo Starec in morje. V letih 1958 in 1964 je prejel Prešernovo nagrado.
Leta 1927 so italijanske železnice vnovič odprle Solkanski železniški most, ki je bil zgrajen leta 1905, odprt pa 19. julija 1906, ko je prestolonaslednik Franc Ferdinand odprl odsek železniške povezave med Jesenicami in Trstom kot najtežjim odsekom druge železniške povezave med prestolnico Dunajem in največjim pristaniščem monarhije Trstom. Med prvo svetovno vojno ga je v času umika iz Gorice – v noči na 9. avgust 1916 z 930 kg eksploziva porušila avstro-ogrska armada. Solkanski most s kamnitim lokom razpona 85 metrov je bil vrhunski izdelek avstrijske inženirske šole in hkrati zadnji veliki kamniti železniški most, ki je bil na prelomu stoletij zgrajen na železniških povezavah Avstro-Ogrske. Še danes slovi po drugem najdaljšem kamnitem loku na svetu in po najdaljšem kamnitem loku med železniškimi mostovi. Leta 1985 je bil razglašen za tehniški spomenik.
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov