Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Usoda ukradenih otrok, naša najvišja planinska postojanka, pomembno ime političnega delovanja na Štajerskem med obema vojnama, Prežihov Voranc – predstavnik socialnega realizma

Triglavska koča na Kredarici je bila postavljena po načrtih Jakoba Aljaža in slovesno odprta na današnji dan leta 1896. Aljaž je v svojih spominih takole ovekovečil tisti dan: »Zelo živahno je bilo odprtje Triglavske koče. Že zvečer je prišlo iz vseh krajev veliko odličnih turistov, pa tudi veliko domačinov, fantov in deklet, ki so veselo prepevali. Vodja narodnih pevcev je bil pisatelj Finžgar, ki je znal sproti pisati verze in napeve, zbor pa je za njim ponavljal. Bili smo vsi navdušeni. Tudi dokaj vodnikov in nosačev je bilo; skupaj nas je bilo veliko čez sto …« Triglavska koča na Kredarici, današnji Triglavski dom, je naša najvišja planinska postojanka, to je na 2512 metrih nad morjem.

Časnikar in politik Franjo Žebot je začel politično delovati v Slovenski krščansko-socialni zvezi. Leta 1911 je v Mariboru postal vodja Tiskarne sv. Cirila in Metoda; tu je odigral pomembno vlogo v deklaracijskem gibanju, saj je bila tiskarna leta 1917 središče zbiranja podpisov za majniško deklaracijo. V okviru Narodnega sveta za Štajersko je organiziral narodne straže in krepil narodno zavest v krajih ob Muri in vzdolž severne meje. V poznejšem obdobju je bil na listi Slovenske ljudske stranke izvoljen v narodno skupščino. Po šestojanuarski diktaturi se je najprej umaknil iz politike, v letih od 1935 do nacistične okupacije pa je bil podžupan Maribora. Nemci so ga po vzpostavitvi okupacijske oblasti aretirali in odpeljali najprej v Gradec, nato pa na Dunaj. Po izpustitvi zaradi bolezni se je marca 1944 v Ljubljani pridružil domačim, decembra tistega leta pa je bil spet aretiran in poslan v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je tik pred koncem vojne umrl. Časnikar in politik Franjo
Žebot se je rodil pred 140 leti v Selnici ob Muri.

Leta 1893 se je v Kotnikovi bajti v Podgôri pri Kôtljah na Koroškem rodil pisatelj in politik Lovro Kuhar. Starši, najemniki na posestvih grofa Thurna, so se po številnih selitvah ustalili na Prežihovini, ki je pozneje zaznamovala Kuharjevo literarno ustvarjanje. Nadel si je ime po novem domu – Prežihov in ime Lovro zamenjal s koroško narečno različico – Voranc. Prvo zbirko petih povesti je izdal leta 1925, vendar se z njo še ni mogel docela uveljaviti. Deset let pozneje je začela revija Sodobnost objavljati novele, ki jih je zbral v klasični knjigi naše literature, v Samorastnikih. Kot eden izmed vodilnih mož Komunistične partije Jugoslavije je bil resen protikandidat Titu, s katerim pa se je leta 1939 sprl. Do začetka druge svetovne vojne se je umaknil iz politike in se posvetil pisanju, a je z ustanovitvijo Osvobodilne fronte znova obudil svojo politično dejavnost. Na začetku leta 1943 so ga aretirali rojaki, slovenski pripadniki protikomunistične milice, in ga predali Italijanom. Literarna zgodovina Prežihovega Voranca uvršča med predstavnike socialnega realizma. To je postal z romanom Požganica, v katerem je upodobil boj za svobodo Koroške, vojnim romanom Doberdob in romanom Jamnica, s katerim je prikazal življenje v rodnih Kôtljah. Napisal je tudi več novel, potopisov in mladinskih del.

Potem ko so nemški nacisti prve dni avgusta 1942 izvedli akcijo zoper svojce talcev in partizanskih upornikov na slovenskem Štajerskem, so na današnji dan tistega leta ločili starše od otrok in te iz zbirnega taborišča v Celju odpeljali v prehodno otroško taborišče Frohnleiten pri Gradcu. Tja so najprej napotili 440 otrok, ki so jih tiste noči nasilno ločili od mater. *Posnetek Se trenutka ločitve od mame, ki je nekaj mescev pozneje umrla v koncentracijskem taborišču, spominja Jelka Šporin iz Ruš, rojena kot Šarhova Jelka na Lobnici na Pohorju. Približno 600 slovenskih otrok in mladostnikov, mlajših od 18 let, so nacisti med drugo svetovno vojno nasilno ločili od staršev ter jim namenili usodo, ki nosi zlovešče ime – ukradeni otroci.