Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Usoda ukradenih otrok, naša najvišja planinska postojanka, pomembno ime političnega delovanja na Štajerskem med obema vojnama, Prežihov Voranc – predstavnik socialnega realizma
Triglavska koča na Kredarici je bila postavljena po načrtih Jakoba Aljaža in slovesno odprta na današnji dan leta 1896. Aljaž je v svojih spominih takole ovekovečil tisti dan: »Zelo živahno je bilo odprtje Triglavske koče. Že zvečer je prišlo iz vseh krajev veliko odličnih turistov, pa tudi veliko domačinov, fantov in deklet, ki so veselo prepevali. Vodja narodnih pevcev je bil pisatelj Finžgar, ki je znal sproti pisati verze in napeve, zbor pa je za njim ponavljal. Bili smo vsi navdušeni. Tudi dokaj vodnikov in nosačev je bilo; skupaj nas je bilo veliko čez sto …« Triglavska koča na Kredarici, današnji Triglavski dom, je naša najvišja planinska postojanka, to je na 2512 metrih nad morjem.
Časnikar in politik Franjo Žebot je začel politično delovati v Slovenski krščansko-socialni zvezi. Leta 1911 je v Mariboru postal vodja Tiskarne sv. Cirila in Metoda; tu je odigral pomembno vlogo v deklaracijskem gibanju, saj je bila tiskarna leta 1917 središče zbiranja podpisov za majniško deklaracijo. V okviru Narodnega sveta za Štajersko je organiziral narodne straže in krepil narodno zavest v krajih ob Muri in vzdolž severne meje. V poznejšem obdobju je bil na listi Slovenske ljudske stranke izvoljen v narodno skupščino. Po šestojanuarski diktaturi se je najprej umaknil iz politike, v letih od 1935 do nacistične okupacije pa je bil podžupan Maribora. Nemci so ga po vzpostavitvi okupacijske oblasti aretirali in odpeljali najprej v Gradec, nato pa na Dunaj. Po izpustitvi zaradi bolezni se je marca 1944 v Ljubljani pridružil domačim, decembra tistega leta pa je bil spet aretiran in poslan v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je tik pred koncem vojne umrl. Časnikar in politik Franjo
Žebot se je rodil pred 140 leti v Selnici ob Muri.
Leta 1893 se je v Kotnikovi bajti v Podgôri pri Kôtljah na Koroškem rodil pisatelj in politik Lovro Kuhar. Starši, najemniki na posestvih grofa Thurna, so se po številnih selitvah ustalili na Prežihovini, ki je pozneje zaznamovala Kuharjevo literarno ustvarjanje. Nadel si je ime po novem domu – Prežihov in ime Lovro zamenjal s koroško narečno različico – Voranc. Prvo zbirko petih povesti je izdal leta 1925, vendar se z njo še ni mogel docela uveljaviti. Deset let pozneje je začela revija Sodobnost objavljati novele, ki jih je zbral v klasični knjigi naše literature, v Samorastnikih. Kot eden izmed vodilnih mož Komunistične partije Jugoslavije je bil resen protikandidat Titu, s katerim pa se je leta 1939 sprl. Do začetka druge svetovne vojne se je umaknil iz politike in se posvetil pisanju, a je z ustanovitvijo Osvobodilne fronte znova obudil svojo politično dejavnost. Na začetku leta 1943 so ga aretirali rojaki, slovenski pripadniki protikomunistične milice, in ga predali Italijanom. Literarna zgodovina Prežihovega Voranca uvršča med predstavnike socialnega realizma. To je postal z romanom Požganica, v katerem je upodobil boj za svobodo Koroške, vojnim romanom Doberdob in romanom Jamnica, s katerim je prikazal življenje v rodnih Kôtljah. Napisal je tudi več novel, potopisov in mladinskih del.
Potem ko so nemški nacisti prve dni avgusta 1942 izvedli akcijo zoper svojce talcev in partizanskih upornikov na slovenskem Štajerskem, so na današnji dan tistega leta ločili starše od otrok in te iz zbirnega taborišča v Celju odpeljali v prehodno otroško taborišče Frohnleiten pri Gradcu. Tja so najprej napotili 440 otrok, ki so jih tiste noči nasilno ločili od mater. *Posnetek Se trenutka ločitve od mame, ki je nekaj mescev pozneje umrla v koncentracijskem taborišču, spominja Jelka Šporin iz Ruš, rojena kot Šarhova Jelka na Lobnici na Pohorju. Približno 600 slovenskih otrok in mladostnikov, mlajših od 18 let, so nacisti med drugo svetovno vojno nasilno ločili od staršev ter jim namenili usodo, ki nosi zlovešče ime – ukradeni otroci.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Usoda ukradenih otrok, naša najvišja planinska postojanka, pomembno ime političnega delovanja na Štajerskem med obema vojnama, Prežihov Voranc – predstavnik socialnega realizma
Triglavska koča na Kredarici je bila postavljena po načrtih Jakoba Aljaža in slovesno odprta na današnji dan leta 1896. Aljaž je v svojih spominih takole ovekovečil tisti dan: »Zelo živahno je bilo odprtje Triglavske koče. Že zvečer je prišlo iz vseh krajev veliko odličnih turistov, pa tudi veliko domačinov, fantov in deklet, ki so veselo prepevali. Vodja narodnih pevcev je bil pisatelj Finžgar, ki je znal sproti pisati verze in napeve, zbor pa je za njim ponavljal. Bili smo vsi navdušeni. Tudi dokaj vodnikov in nosačev je bilo; skupaj nas je bilo veliko čez sto …« Triglavska koča na Kredarici, današnji Triglavski dom, je naša najvišja planinska postojanka, to je na 2512 metrih nad morjem.
Časnikar in politik Franjo Žebot je začel politično delovati v Slovenski krščansko-socialni zvezi. Leta 1911 je v Mariboru postal vodja Tiskarne sv. Cirila in Metoda; tu je odigral pomembno vlogo v deklaracijskem gibanju, saj je bila tiskarna leta 1917 središče zbiranja podpisov za majniško deklaracijo. V okviru Narodnega sveta za Štajersko je organiziral narodne straže in krepil narodno zavest v krajih ob Muri in vzdolž severne meje. V poznejšem obdobju je bil na listi Slovenske ljudske stranke izvoljen v narodno skupščino. Po šestojanuarski diktaturi se je najprej umaknil iz politike, v letih od 1935 do nacistične okupacije pa je bil podžupan Maribora. Nemci so ga po vzpostavitvi okupacijske oblasti aretirali in odpeljali najprej v Gradec, nato pa na Dunaj. Po izpustitvi zaradi bolezni se je marca 1944 v Ljubljani pridružil domačim, decembra tistega leta pa je bil spet aretiran in poslan v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je tik pred koncem vojne umrl. Časnikar in politik Franjo
Žebot se je rodil pred 140 leti v Selnici ob Muri.
Leta 1893 se je v Kotnikovi bajti v Podgôri pri Kôtljah na Koroškem rodil pisatelj in politik Lovro Kuhar. Starši, najemniki na posestvih grofa Thurna, so se po številnih selitvah ustalili na Prežihovini, ki je pozneje zaznamovala Kuharjevo literarno ustvarjanje. Nadel si je ime po novem domu – Prežihov in ime Lovro zamenjal s koroško narečno različico – Voranc. Prvo zbirko petih povesti je izdal leta 1925, vendar se z njo še ni mogel docela uveljaviti. Deset let pozneje je začela revija Sodobnost objavljati novele, ki jih je zbral v klasični knjigi naše literature, v Samorastnikih. Kot eden izmed vodilnih mož Komunistične partije Jugoslavije je bil resen protikandidat Titu, s katerim pa se je leta 1939 sprl. Do začetka druge svetovne vojne se je umaknil iz politike in se posvetil pisanju, a je z ustanovitvijo Osvobodilne fronte znova obudil svojo politično dejavnost. Na začetku leta 1943 so ga aretirali rojaki, slovenski pripadniki protikomunistične milice, in ga predali Italijanom. Literarna zgodovina Prežihovega Voranca uvršča med predstavnike socialnega realizma. To je postal z romanom Požganica, v katerem je upodobil boj za svobodo Koroške, vojnim romanom Doberdob in romanom Jamnica, s katerim je prikazal življenje v rodnih Kôtljah. Napisal je tudi več novel, potopisov in mladinskih del.
Potem ko so nemški nacisti prve dni avgusta 1942 izvedli akcijo zoper svojce talcev in partizanskih upornikov na slovenskem Štajerskem, so na današnji dan tistega leta ločili starše od otrok in te iz zbirnega taborišča v Celju odpeljali v prehodno otroško taborišče Frohnleiten pri Gradcu. Tja so najprej napotili 440 otrok, ki so jih tiste noči nasilno ločili od mater. *Posnetek Se trenutka ločitve od mame, ki je nekaj mescev pozneje umrla v koncentracijskem taborišču, spominja Jelka Šporin iz Ruš, rojena kot Šarhova Jelka na Lobnici na Pohorju. Približno 600 slovenskih otrok in mladostnikov, mlajših od 18 let, so nacisti med drugo svetovno vojno nasilno ločili od staršev ter jim namenili usodo, ki nosi zlovešče ime – ukradeni otroci.
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov