Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Gustav Ipavec (1831-1908) zdravnik in skladatelj, ki je prebujal narodno zavest, šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče, utemeljitelj lovskega in ribiškega izrazoslovja, avtor dragocene fotografske dediščine

Skladatelj in zdravnik Gustav Ipavec izhaja iz rodbine, katere korenine segajo iz Šentjurja pri Celju v Belo krajino in je slovenski glasbeni ustvarjalnosti "podarila" štiri skladatelje, ki so bili po osnovnem poklicu vsi zdravniki. Gustav je nasledil svojega očeta Frana kot očesni zdravnik, bil pa je tudi več kot trideset let župan v svojem rojstnem kraju, ustanovitelj podružnice kmetijske družbe in eden najbolj zaslužnih za ustanovitev slovenske kmetijske in gospodarske šole. Skladal je predvsem za zbore. Po letu 1861, ko so na Slovenskem zaživele čitalnice in se je prebujala slovenska narodna zavest, je prireditve s svojimi skladbami bogatil tudi Gustav Ipavec. Še danes so priljubljene njegove pesmi Kje so moje rožice, Pobratimija, zlasti pa narodno prebudna Slovenec sem, ki jo bomo slišali v izvedbi Pihalnega orkestra Svea Zagorje, solist bo Rihard Majcen *Posnetek Skladatelj in zdravnik Gustav Ipavec se je rodil pred 190. leti v Šentjurju pri Celju.

Terezija Križanič se je šolala na učiteljišču v Gradcu in leta 1873 stopila v kongregacijo šolskih sester v Mariboru; prevzela je ime mati Angelina. Na Dunaju in v Kopru je opravila izpite za poučevanje na ljudskih in meščanskih šolah in nato učila v Mariboru in Celju. Tam je več kot dve desetletji vodila samostansko šolo, jo razširila v osemrazrednico in ustanovila še meščansko šolo. Kot vrhovna prednica kongregacije je leta 1888 v Mariboru ustanovila zasebno žensko učiteljišče, nekaj pozneje pa še dva slovenska razreda na samostanski ljudski šoli. Vplivala je tudi na nastanek in razvoj gospodinjskih šol ter širitev kongregacije šolskih sester. Terezija Križanič se je rodila na današnji dan leta 1854 v Borécih v okolici Ljutomera.

Pred 140. leti se je v Črnomlju rodil literarni zgodovinar in lovski pisatelj Janko Lokar. Doktoriral je na Dunaju in bil nato gimnazijski profesor v Mariboru in Novem mestu ter ravnatelj klasične gimnazije v Ljubljani. V revijah in zbornikih je objavil vrsto literarnozgodovinskih razprav in daljših knjižnih ocen, ukvarjal pa se je tudi z narodopisjem. Janko Lokar je bil več let urednik revije Lovec. Ustvaril in utemeljil je popolno slovensko lovsko in ribiško izrazoslovje.

Edi Šelhaus se je leta 1943 pridružil partizanom in postal vojni reporter, po koncu druge svetovne vojne pa je v Trstu odprl atelje in snemal prispevke za jugoslovanske »Filmske nôvosti«, za slovenske »Filmske novice« in za »Filmski obzornik«. Med njegovimi številnimi zgodovinskimi posnetki so poleg vrhunskih fotografij iz obdobja narodnoosvobodilnega boja na primer še posnetki osvoboditve Trsta, ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini in burni dogodki pod zavezniško upravo Svobodnega tržaškega ozemlja v prvih povojnih letih. Uveljavil se je tudi kot kronist med drugo svetovno vojno v Sloveniji rešenih zavezniških letalcev. Zadnjo knjigo z naslovom »Fotoreporterjev obračun« je izdal leta 2009, del svojega bogatega arhiva pa je podaril Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Eden najbolj znanih slovenskih vojnih in povojnih fotoreporterjev Edi Šelhaus se je rodil leta 1919 v Podkraju na Vipavskem.