Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Praznujemo slovensko Prekmurje, Dragica Kovačič (1951-2002) glas mariborske operne hiše, pomembno ime naše tehniške zgodovine, ameriški kongresnik slovenskega rodu
Po koncu prve svetovne vojne je delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na pariški mirovni konferenci zahtevala, da se ozemlje Prekmurja priključi matični državi; Prekmurci so to željo zapisali v t. i. Bogojinsko deklaracijo. Poudarili so, da so vedno bili in bodo Slovenci in zato želijo živeti v enotni, združeni Sloveniji. Vrhovni svet pariške mirovne konference je mejo potegnil po razvodju rek Rabe in Mure, s tem pa je več slovenskih vasi in 6087 Slovencev iz Porabja ostalo na Madžarskem. Vojska Kraljevine SHS je v Prekmurje vkorakala 12. avgusta, dan pozneje pa zasedla celotno ozemlje, ki je pripadlo jugoslovanski državi. 17. avgusta 1919 je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih vojaška oblast predala upravo nad pokrajino civilnemu upravitelju. V spomin na ta dan je danes v Sloveniji državni praznik – dan združitve Prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Strokovnjak za strojništvo Albert Struna se je rodil na današnji dan pred 120 leti v Mirni Peči na Dolenjskem. Po diplomi v Brnu na Češkem je postal vodja konstrukcijskega oddelka v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani in bil pozneje vse do druge svetovne vojne tehniški sodelavec tujih družb. Leta 1946 je postal redni profesor na fakulteti za strojništvo, v letih od 1964 do 1967 pa je bil rektor ljubljanske univerze.
Ameriški kongresnik John Blatnik je bil otrok slovenske rudarske družine v železarskem okolišu v Minnesoti. Leta 1935 je diplomiral iz kemije, nekaj pozneje pa še iz javne uprave. Ob vstopu Združenih držav Amerike v drugo svetovno vojno se je k vojnemu letalstvu priglasil kot prostovoljec in bil izbran za člana vojaških misij v zavezniških enotah. Julija 1944 je s padalom pristal blizu Plitvic. Nekaj mesecev je v glavnem štabu hrvaških partizanov skrbel za usodo nad našim ozemljem sestreljenih ameriških pilotov, nato pa se je pridružil vodstvu slovenskih partizanov v Beli krajini. Z njimi je bil vse do osvoboditve Trsta, nato pa je posredoval med ameriškim vojaškim poveljstvom in poveljstvom narodnoosvobodilnih sil. Po vrnitvi v Združene države Amerike je kot član naprednih organizacij ameriških Slovencev sodeloval pri zbiranju pomoči za novo Jugoslavijo in tudi veliko prispeval k ureditvi odnosov med tema državama. Leta 1946 je bil izvoljen za člana ameriškega kongresa; vanj je bil do leta 1974 izvoljen še trinajstkrat. Ameriški kongresnik John Blatnik, ki se je rodil pred 110 leti v Chisholmu v Minnesoti, je bil leta 1996 posmrtno odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.
Operna in koncertna pevka Dragica Kovačič je po Srednji glasbeni šoli v Mariboru študirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se pozneje izpopolnjevala na Dunaju in v Salzburgu. Kot solistka je bila zaposlena v Operi in baletu SNG Maribor, vzporedno z operno umetnostjo je nastopala na koncertih in izvedbah vokalno-instrumentalih del in s solističnimi recitali. Slišali bomo odlomek Uspavanke Sama Hubada in mezzosopranistko Dragico Kovačič ob klavirski spremljavi Nataše Valant. *Posnetek Kasneje je bila kot docentka izvoljena za predavateljico pri predmetu vokalna tehnika na predhodnici zdajšnje Pedagoške fakultete v Mariboru. Za svoje umetniško in pedagoško delo je prejela vrsto visokih priznanj, bila pa je tudi Ambasadorka Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Operna in koncertna pevka Dragica Kovačič se je rodila pred 70 leti v Mariboru.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Praznujemo slovensko Prekmurje, Dragica Kovačič (1951-2002) glas mariborske operne hiše, pomembno ime naše tehniške zgodovine, ameriški kongresnik slovenskega rodu
Po koncu prve svetovne vojne je delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na pariški mirovni konferenci zahtevala, da se ozemlje Prekmurja priključi matični državi; Prekmurci so to željo zapisali v t. i. Bogojinsko deklaracijo. Poudarili so, da so vedno bili in bodo Slovenci in zato želijo živeti v enotni, združeni Sloveniji. Vrhovni svet pariške mirovne konference je mejo potegnil po razvodju rek Rabe in Mure, s tem pa je več slovenskih vasi in 6087 Slovencev iz Porabja ostalo na Madžarskem. Vojska Kraljevine SHS je v Prekmurje vkorakala 12. avgusta, dan pozneje pa zasedla celotno ozemlje, ki je pripadlo jugoslovanski državi. 17. avgusta 1919 je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih vojaška oblast predala upravo nad pokrajino civilnemu upravitelju. V spomin na ta dan je danes v Sloveniji državni praznik – dan združitve Prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Strokovnjak za strojništvo Albert Struna se je rodil na današnji dan pred 120 leti v Mirni Peči na Dolenjskem. Po diplomi v Brnu na Češkem je postal vodja konstrukcijskega oddelka v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani in bil pozneje vse do druge svetovne vojne tehniški sodelavec tujih družb. Leta 1946 je postal redni profesor na fakulteti za strojništvo, v letih od 1964 do 1967 pa je bil rektor ljubljanske univerze.
Ameriški kongresnik John Blatnik je bil otrok slovenske rudarske družine v železarskem okolišu v Minnesoti. Leta 1935 je diplomiral iz kemije, nekaj pozneje pa še iz javne uprave. Ob vstopu Združenih držav Amerike v drugo svetovno vojno se je k vojnemu letalstvu priglasil kot prostovoljec in bil izbran za člana vojaških misij v zavezniških enotah. Julija 1944 je s padalom pristal blizu Plitvic. Nekaj mesecev je v glavnem štabu hrvaških partizanov skrbel za usodo nad našim ozemljem sestreljenih ameriških pilotov, nato pa se je pridružil vodstvu slovenskih partizanov v Beli krajini. Z njimi je bil vse do osvoboditve Trsta, nato pa je posredoval med ameriškim vojaškim poveljstvom in poveljstvom narodnoosvobodilnih sil. Po vrnitvi v Združene države Amerike je kot član naprednih organizacij ameriških Slovencev sodeloval pri zbiranju pomoči za novo Jugoslavijo in tudi veliko prispeval k ureditvi odnosov med tema državama. Leta 1946 je bil izvoljen za člana ameriškega kongresa; vanj je bil do leta 1974 izvoljen še trinajstkrat. Ameriški kongresnik John Blatnik, ki se je rodil pred 110 leti v Chisholmu v Minnesoti, je bil leta 1996 posmrtno odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.
Operna in koncertna pevka Dragica Kovačič je po Srednji glasbeni šoli v Mariboru študirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se pozneje izpopolnjevala na Dunaju in v Salzburgu. Kot solistka je bila zaposlena v Operi in baletu SNG Maribor, vzporedno z operno umetnostjo je nastopala na koncertih in izvedbah vokalno-instrumentalih del in s solističnimi recitali. Slišali bomo odlomek Uspavanke Sama Hubada in mezzosopranistko Dragico Kovačič ob klavirski spremljavi Nataše Valant. *Posnetek Kasneje je bila kot docentka izvoljena za predavateljico pri predmetu vokalna tehnika na predhodnici zdajšnje Pedagoške fakultete v Mariboru. Za svoje umetniško in pedagoško delo je prejela vrsto visokih priznanj, bila pa je tudi Ambasadorka Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Operna in koncertna pevka Dragica Kovačič se je rodila pred 70 leti v Mariboru.
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov