Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Praznujemo slovensko Prekmurje, Dragica Kovačič (1951-2002) glas mariborske operne hiše, pomembno ime naše tehniške zgodovine, ameriški kongresnik slovenskega rodu
Po koncu prve svetovne vojne je delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na pariški mirovni konferenci zahtevala, da se ozemlje Prekmurja priključi matični državi; Prekmurci so to željo zapisali v t. i. Bogojinsko deklaracijo. Poudarili so, da so vedno bili in bodo Slovenci in zato želijo živeti v enotni, združeni Sloveniji. Vrhovni svet pariške mirovne konference je mejo potegnil po razvodju rek Rabe in Mure, s tem pa je več slovenskih vasi in 6087 Slovencev iz Porabja ostalo na Madžarskem. Vojska Kraljevine SHS je v Prekmurje vkorakala 12. avgusta, dan pozneje pa zasedla celotno ozemlje, ki je pripadlo jugoslovanski državi. 17. avgusta 1919 je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih vojaška oblast predala upravo nad pokrajino civilnemu upravitelju. V spomin na ta dan je danes v Sloveniji državni praznik – dan združitve Prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Strokovnjak za strojništvo Albert Struna se je rodil na današnji dan pred 120 leti v Mirni Peči na Dolenjskem. Po diplomi v Brnu na Češkem je postal vodja konstrukcijskega oddelka v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani in bil pozneje vse do druge svetovne vojne tehniški sodelavec tujih družb. Leta 1946 je postal redni profesor na fakulteti za strojništvo, v letih od 1964 do 1967 pa je bil rektor ljubljanske univerze.
Ameriški kongresnik John Blatnik je bil otrok slovenske rudarske družine v železarskem okolišu v Minnesoti. Leta 1935 je diplomiral iz kemije, nekaj pozneje pa še iz javne uprave. Ob vstopu Združenih držav Amerike v drugo svetovno vojno se je k vojnemu letalstvu priglasil kot prostovoljec in bil izbran za člana vojaških misij v zavezniških enotah. Julija 1944 je s padalom pristal blizu Plitvic. Nekaj mesecev je v glavnem štabu hrvaških partizanov skrbel za usodo nad našim ozemljem sestreljenih ameriških pilotov, nato pa se je pridružil vodstvu slovenskih partizanov v Beli krajini. Z njimi je bil vse do osvoboditve Trsta, nato pa je posredoval med ameriškim vojaškim poveljstvom in poveljstvom narodnoosvobodilnih sil. Po vrnitvi v Združene države Amerike je kot član naprednih organizacij ameriških Slovencev sodeloval pri zbiranju pomoči za novo Jugoslavijo in tudi veliko prispeval k ureditvi odnosov med tema državama. Leta 1946 je bil izvoljen za člana ameriškega kongresa; vanj je bil do leta 1974 izvoljen še trinajstkrat. Ameriški kongresnik John Blatnik, ki se je rodil pred 110 leti v Chisholmu v Minnesoti, je bil leta 1996 posmrtno odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.
Operna in koncertna pevka Dragica Kovačič je po Srednji glasbeni šoli v Mariboru študirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se pozneje izpopolnjevala na Dunaju in v Salzburgu. Kot solistka je bila zaposlena v Operi in baletu SNG Maribor, vzporedno z operno umetnostjo je nastopala na koncertih in izvedbah vokalno-instrumentalih del in s solističnimi recitali. Slišali bomo odlomek Uspavanke Sama Hubada in mezzosopranistko Dragico Kovačič ob klavirski spremljavi Nataše Valant. *Posnetek Kasneje je bila kot docentka izvoljena za predavateljico pri predmetu vokalna tehnika na predhodnici zdajšnje Pedagoške fakultete v Mariboru. Za svoje umetniško in pedagoško delo je prejela vrsto visokih priznanj, bila pa je tudi Ambasadorka Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Operna in koncertna pevka Dragica Kovačič se je rodila pred 70 leti v Mariboru.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Praznujemo slovensko Prekmurje, Dragica Kovačič (1951-2002) glas mariborske operne hiše, pomembno ime naše tehniške zgodovine, ameriški kongresnik slovenskega rodu
Po koncu prve svetovne vojne je delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na pariški mirovni konferenci zahtevala, da se ozemlje Prekmurja priključi matični državi; Prekmurci so to željo zapisali v t. i. Bogojinsko deklaracijo. Poudarili so, da so vedno bili in bodo Slovenci in zato želijo živeti v enotni, združeni Sloveniji. Vrhovni svet pariške mirovne konference je mejo potegnil po razvodju rek Rabe in Mure, s tem pa je več slovenskih vasi in 6087 Slovencev iz Porabja ostalo na Madžarskem. Vojska Kraljevine SHS je v Prekmurje vkorakala 12. avgusta, dan pozneje pa zasedla celotno ozemlje, ki je pripadlo jugoslovanski državi. 17. avgusta 1919 je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih vojaška oblast predala upravo nad pokrajino civilnemu upravitelju. V spomin na ta dan je danes v Sloveniji državni praznik – dan združitve Prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Strokovnjak za strojništvo Albert Struna se je rodil na današnji dan pred 120 leti v Mirni Peči na Dolenjskem. Po diplomi v Brnu na Češkem je postal vodja konstrukcijskega oddelka v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani in bil pozneje vse do druge svetovne vojne tehniški sodelavec tujih družb. Leta 1946 je postal redni profesor na fakulteti za strojništvo, v letih od 1964 do 1967 pa je bil rektor ljubljanske univerze.
Ameriški kongresnik John Blatnik je bil otrok slovenske rudarske družine v železarskem okolišu v Minnesoti. Leta 1935 je diplomiral iz kemije, nekaj pozneje pa še iz javne uprave. Ob vstopu Združenih držav Amerike v drugo svetovno vojno se je k vojnemu letalstvu priglasil kot prostovoljec in bil izbran za člana vojaških misij v zavezniških enotah. Julija 1944 je s padalom pristal blizu Plitvic. Nekaj mesecev je v glavnem štabu hrvaških partizanov skrbel za usodo nad našim ozemljem sestreljenih ameriških pilotov, nato pa se je pridružil vodstvu slovenskih partizanov v Beli krajini. Z njimi je bil vse do osvoboditve Trsta, nato pa je posredoval med ameriškim vojaškim poveljstvom in poveljstvom narodnoosvobodilnih sil. Po vrnitvi v Združene države Amerike je kot član naprednih organizacij ameriških Slovencev sodeloval pri zbiranju pomoči za novo Jugoslavijo in tudi veliko prispeval k ureditvi odnosov med tema državama. Leta 1946 je bil izvoljen za člana ameriškega kongresa; vanj je bil do leta 1974 izvoljen še trinajstkrat. Ameriški kongresnik John Blatnik, ki se je rodil pred 110 leti v Chisholmu v Minnesoti, je bil leta 1996 posmrtno odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.
Operna in koncertna pevka Dragica Kovačič je po Srednji glasbeni šoli v Mariboru študirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se pozneje izpopolnjevala na Dunaju in v Salzburgu. Kot solistka je bila zaposlena v Operi in baletu SNG Maribor, vzporedno z operno umetnostjo je nastopala na koncertih in izvedbah vokalno-instrumentalih del in s solističnimi recitali. Slišali bomo odlomek Uspavanke Sama Hubada in mezzosopranistko Dragico Kovačič ob klavirski spremljavi Nataše Valant. *Posnetek Kasneje je bila kot docentka izvoljena za predavateljico pri predmetu vokalna tehnika na predhodnici zdajšnje Pedagoške fakultete v Mariboru. Za svoje umetniško in pedagoško delo je prejela vrsto visokih priznanj, bila pa je tudi Ambasadorka Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Operna in koncertna pevka Dragica Kovačič se je rodila pred 70 leti v Mariboru.
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov