Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Demonstracije proti sovjetski vojaški intervenciji v Pragi, Kopitar, ki je sodil o številnih jezikovnih rečeh, soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba, žrtve morskega psa
Slavist, filolog in publicist Jernej Kopitar je gimnazijo in dveletni študij na liceju končal v Ljubljani, na Dunaju pa je študiral pravo in naravoslovje. Sprva je kot domači učitelj delal v hiši sestre Žige Zoisa. Pod Zoisovim in Vodnikovim vplivom se je začel zanimati za narodni prerod in slavistiko ter v slovenščino po Kotzebujevem vzoru priredil igro Tinček Petelinček. Takrat si je za znanstvenega vzornika vzel češkega znanstvenika, začetnika slavistike Josefa Dobrovskega in se začel leta 1806 ukvarjati s slovensko slovnico. Leta 1808 je odšel na Dunaj in študiral pravo ter dve leti pozneje postal cenzor za slovenske in novogrške knjige ter delal kot skriptor in kustos v dvorni knjižnici. Za slovenski jezik je pomemben, ker je leta 1809 izdal v nemščini pisano znanstveno slovnico slovenskega jezika, ki je temeljila na preučevanju ljudskega govora in jezikoslovnega zgodovinskega razvoja. V njenem uvodu je podal svoje narodnobuditeljske zamisli s prvo natančno določitvijo slovenskega jezikovnega ozemlja in zasnovo splošnega slovenskega črkopisa. Izhajal je iz živih jezikovnih dejstev osrednje slovenščine, upošteval pa je tudi knjižno izročilo. Tako smo Slovenci z delom Jerneja Kopitarja – rodil se je leta 1780 v Repnjah pri Vodicah nad Ljubljano – dobili prvo znanstveno opisno slovnico.
Anton Gvajc je študiral slikarstvo in specialko za zgodovinsko slikarstvo končal na dunajski umetnostni akademiji. Kot profesor risanja je delal na ženskem učiteljišču v Gorici, po koncu prve svetovne vojne pa v Mariboru, v katerem je bil soustanovitelj in predsednik Groharjevega umetniškega kluba. Slikal je portrete, cerkvene in žanrske podobe, najraje pa tihožitja in gorske krajine. Anton Gvajc – rodil se je leta 1865 v Ljubljani – je bil po slogu realist; njegova dela so pogosto prežeta z romantičnim razpoloženjem.
21. avgusta 1934 je med plavanjem v Jadranskem morju pred Kraljevico v Kvarnerju morski pes zgrabil za nogo Ljubljančanko Veruško Novak. 17-letno dekle je postalo prva dokumentirana žrtev morskega psa na vzhodni strani Jadranskega morja. Za vsemi poznejšimi žrtvami morskih psov so našli vsaj nekaj ostankov, le za nesrečno dijakinjo ljubljanske mestne ženske gimnazije pa nikoli nič.
Vojaki petih držav članic varšavskega sporazuma so na današnji dan leta 1968 zasedli Češkoslovaško in strli tako imenovano praško pomlad. Šlo je za prvo čisto agresijo na pogojno suvereno socialistično državo v imenu tedaj nove moskovske doktrine, po kateri je bila Sovjetska zveza dolžna tudi vojaško posredovati, kjer koli bi bil ogrožen socializem. V kampu ob Bresterniškem jezeru pri Mariboru je tedaj na vrnitev v domovino čakalo več kot 60 češkoslovaških turistov, tamkajšnje sindikalne in delovne organizacije pa so začele zanje zbirati in nakazovati denarno pomoč. Že naslednji dan je približno tisoč študentk in študentov visokošolskih zavodov v Mariboru pripravilo demonstracije, na katerih so obsodili agresijo Sovjetske zveze in njenih satelitov: med prvimi, ki so nagovorili demonstrante, je bil tedaj dvajsetletni študent prava in poznejši književnik Drago Jančar.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Demonstracije proti sovjetski vojaški intervenciji v Pragi, Kopitar, ki je sodil o številnih jezikovnih rečeh, soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba, žrtve morskega psa
Slavist, filolog in publicist Jernej Kopitar je gimnazijo in dveletni študij na liceju končal v Ljubljani, na Dunaju pa je študiral pravo in naravoslovje. Sprva je kot domači učitelj delal v hiši sestre Žige Zoisa. Pod Zoisovim in Vodnikovim vplivom se je začel zanimati za narodni prerod in slavistiko ter v slovenščino po Kotzebujevem vzoru priredil igro Tinček Petelinček. Takrat si je za znanstvenega vzornika vzel češkega znanstvenika, začetnika slavistike Josefa Dobrovskega in se začel leta 1806 ukvarjati s slovensko slovnico. Leta 1808 je odšel na Dunaj in študiral pravo ter dve leti pozneje postal cenzor za slovenske in novogrške knjige ter delal kot skriptor in kustos v dvorni knjižnici. Za slovenski jezik je pomemben, ker je leta 1809 izdal v nemščini pisano znanstveno slovnico slovenskega jezika, ki je temeljila na preučevanju ljudskega govora in jezikoslovnega zgodovinskega razvoja. V njenem uvodu je podal svoje narodnobuditeljske zamisli s prvo natančno določitvijo slovenskega jezikovnega ozemlja in zasnovo splošnega slovenskega črkopisa. Izhajal je iz živih jezikovnih dejstev osrednje slovenščine, upošteval pa je tudi knjižno izročilo. Tako smo Slovenci z delom Jerneja Kopitarja – rodil se je leta 1780 v Repnjah pri Vodicah nad Ljubljano – dobili prvo znanstveno opisno slovnico.
Anton Gvajc je študiral slikarstvo in specialko za zgodovinsko slikarstvo končal na dunajski umetnostni akademiji. Kot profesor risanja je delal na ženskem učiteljišču v Gorici, po koncu prve svetovne vojne pa v Mariboru, v katerem je bil soustanovitelj in predsednik Groharjevega umetniškega kluba. Slikal je portrete, cerkvene in žanrske podobe, najraje pa tihožitja in gorske krajine. Anton Gvajc – rodil se je leta 1865 v Ljubljani – je bil po slogu realist; njegova dela so pogosto prežeta z romantičnim razpoloženjem.
21. avgusta 1934 je med plavanjem v Jadranskem morju pred Kraljevico v Kvarnerju morski pes zgrabil za nogo Ljubljančanko Veruško Novak. 17-letno dekle je postalo prva dokumentirana žrtev morskega psa na vzhodni strani Jadranskega morja. Za vsemi poznejšimi žrtvami morskih psov so našli vsaj nekaj ostankov, le za nesrečno dijakinjo ljubljanske mestne ženske gimnazije pa nikoli nič.
Vojaki petih držav članic varšavskega sporazuma so na današnji dan leta 1968 zasedli Češkoslovaško in strli tako imenovano praško pomlad. Šlo je za prvo čisto agresijo na pogojno suvereno socialistično državo v imenu tedaj nove moskovske doktrine, po kateri je bila Sovjetska zveza dolžna tudi vojaško posredovati, kjer koli bi bil ogrožen socializem. V kampu ob Bresterniškem jezeru pri Mariboru je tedaj na vrnitev v domovino čakalo več kot 60 češkoslovaških turistov, tamkajšnje sindikalne in delovne organizacije pa so začele zanje zbirati in nakazovati denarno pomoč. Že naslednji dan je približno tisoč študentk in študentov visokošolskih zavodov v Mariboru pripravilo demonstracije, na katerih so obsodili agresijo Sovjetske zveze in njenih satelitov: med prvimi, ki so nagovorili demonstrante, je bil tedaj dvajsetletni študent prava in poznejši književnik Drago Jančar.
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov