Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Demonstracije proti sovjetski vojaški intervenciji v Pragi, Kopitar, ki je sodil o številnih jezikovnih rečeh, soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba, žrtve morskega psa
Slavist, filolog in publicist Jernej Kopitar je gimnazijo in dveletni študij na liceju končal v Ljubljani, na Dunaju pa je študiral pravo in naravoslovje. Sprva je kot domači učitelj delal v hiši sestre Žige Zoisa. Pod Zoisovim in Vodnikovim vplivom se je začel zanimati za narodni prerod in slavistiko ter v slovenščino po Kotzebujevem vzoru priredil igro Tinček Petelinček. Takrat si je za znanstvenega vzornika vzel češkega znanstvenika, začetnika slavistike Josefa Dobrovskega in se začel leta 1806 ukvarjati s slovensko slovnico. Leta 1808 je odšel na Dunaj in študiral pravo ter dve leti pozneje postal cenzor za slovenske in novogrške knjige ter delal kot skriptor in kustos v dvorni knjižnici. Za slovenski jezik je pomemben, ker je leta 1809 izdal v nemščini pisano znanstveno slovnico slovenskega jezika, ki je temeljila na preučevanju ljudskega govora in jezikoslovnega zgodovinskega razvoja. V njenem uvodu je podal svoje narodnobuditeljske zamisli s prvo natančno določitvijo slovenskega jezikovnega ozemlja in zasnovo splošnega slovenskega črkopisa. Izhajal je iz živih jezikovnih dejstev osrednje slovenščine, upošteval pa je tudi knjižno izročilo. Tako smo Slovenci z delom Jerneja Kopitarja – rodil se je leta 1780 v Repnjah pri Vodicah nad Ljubljano – dobili prvo znanstveno opisno slovnico.
Anton Gvajc je študiral slikarstvo in specialko za zgodovinsko slikarstvo končal na dunajski umetnostni akademiji. Kot profesor risanja je delal na ženskem učiteljišču v Gorici, po koncu prve svetovne vojne pa v Mariboru, v katerem je bil soustanovitelj in predsednik Groharjevega umetniškega kluba. Slikal je portrete, cerkvene in žanrske podobe, najraje pa tihožitja in gorske krajine. Anton Gvajc – rodil se je leta 1865 v Ljubljani – je bil po slogu realist; njegova dela so pogosto prežeta z romantičnim razpoloženjem.
21. avgusta 1934 je med plavanjem v Jadranskem morju pred Kraljevico v Kvarnerju morski pes zgrabil za nogo Ljubljančanko Veruško Novak. 17-letno dekle je postalo prva dokumentirana žrtev morskega psa na vzhodni strani Jadranskega morja. Za vsemi poznejšimi žrtvami morskih psov so našli vsaj nekaj ostankov, le za nesrečno dijakinjo ljubljanske mestne ženske gimnazije pa nikoli nič.
Vojaki petih držav članic varšavskega sporazuma so na današnji dan leta 1968 zasedli Češkoslovaško in strli tako imenovano praško pomlad. Šlo je za prvo čisto agresijo na pogojno suvereno socialistično državo v imenu tedaj nove moskovske doktrine, po kateri je bila Sovjetska zveza dolžna tudi vojaško posredovati, kjer koli bi bil ogrožen socializem. V kampu ob Bresterniškem jezeru pri Mariboru je tedaj na vrnitev v domovino čakalo več kot 60 češkoslovaških turistov, tamkajšnje sindikalne in delovne organizacije pa so začele zanje zbirati in nakazovati denarno pomoč. Že naslednji dan je približno tisoč študentk in študentov visokošolskih zavodov v Mariboru pripravilo demonstracije, na katerih so obsodili agresijo Sovjetske zveze in njenih satelitov: med prvimi, ki so nagovorili demonstrante, je bil tedaj dvajsetletni študent prava in poznejši književnik Drago Jančar.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Demonstracije proti sovjetski vojaški intervenciji v Pragi, Kopitar, ki je sodil o številnih jezikovnih rečeh, soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba, žrtve morskega psa
Slavist, filolog in publicist Jernej Kopitar je gimnazijo in dveletni študij na liceju končal v Ljubljani, na Dunaju pa je študiral pravo in naravoslovje. Sprva je kot domači učitelj delal v hiši sestre Žige Zoisa. Pod Zoisovim in Vodnikovim vplivom se je začel zanimati za narodni prerod in slavistiko ter v slovenščino po Kotzebujevem vzoru priredil igro Tinček Petelinček. Takrat si je za znanstvenega vzornika vzel češkega znanstvenika, začetnika slavistike Josefa Dobrovskega in se začel leta 1806 ukvarjati s slovensko slovnico. Leta 1808 je odšel na Dunaj in študiral pravo ter dve leti pozneje postal cenzor za slovenske in novogrške knjige ter delal kot skriptor in kustos v dvorni knjižnici. Za slovenski jezik je pomemben, ker je leta 1809 izdal v nemščini pisano znanstveno slovnico slovenskega jezika, ki je temeljila na preučevanju ljudskega govora in jezikoslovnega zgodovinskega razvoja. V njenem uvodu je podal svoje narodnobuditeljske zamisli s prvo natančno določitvijo slovenskega jezikovnega ozemlja in zasnovo splošnega slovenskega črkopisa. Izhajal je iz živih jezikovnih dejstev osrednje slovenščine, upošteval pa je tudi knjižno izročilo. Tako smo Slovenci z delom Jerneja Kopitarja – rodil se je leta 1780 v Repnjah pri Vodicah nad Ljubljano – dobili prvo znanstveno opisno slovnico.
Anton Gvajc je študiral slikarstvo in specialko za zgodovinsko slikarstvo končal na dunajski umetnostni akademiji. Kot profesor risanja je delal na ženskem učiteljišču v Gorici, po koncu prve svetovne vojne pa v Mariboru, v katerem je bil soustanovitelj in predsednik Groharjevega umetniškega kluba. Slikal je portrete, cerkvene in žanrske podobe, najraje pa tihožitja in gorske krajine. Anton Gvajc – rodil se je leta 1865 v Ljubljani – je bil po slogu realist; njegova dela so pogosto prežeta z romantičnim razpoloženjem.
21. avgusta 1934 je med plavanjem v Jadranskem morju pred Kraljevico v Kvarnerju morski pes zgrabil za nogo Ljubljančanko Veruško Novak. 17-letno dekle je postalo prva dokumentirana žrtev morskega psa na vzhodni strani Jadranskega morja. Za vsemi poznejšimi žrtvami morskih psov so našli vsaj nekaj ostankov, le za nesrečno dijakinjo ljubljanske mestne ženske gimnazije pa nikoli nič.
Vojaki petih držav članic varšavskega sporazuma so na današnji dan leta 1968 zasedli Češkoslovaško in strli tako imenovano praško pomlad. Šlo je za prvo čisto agresijo na pogojno suvereno socialistično državo v imenu tedaj nove moskovske doktrine, po kateri je bila Sovjetska zveza dolžna tudi vojaško posredovati, kjer koli bi bil ogrožen socializem. V kampu ob Bresterniškem jezeru pri Mariboru je tedaj na vrnitev v domovino čakalo več kot 60 češkoslovaških turistov, tamkajšnje sindikalne in delovne organizacije pa so začele zanje zbirati in nakazovati denarno pomoč. Že naslednji dan je približno tisoč študentk in študentov visokošolskih zavodov v Mariboru pripravilo demonstracije, na katerih so obsodili agresijo Sovjetske zveze in njenih satelitov: med prvimi, ki so nagovorili demonstrante, je bil tedaj dvajsetletni študent prava in poznejši književnik Drago Jančar.
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov