Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Devet desetletij filma "V Kraljestvu Zlatoroga", Rozalija Škantar – prva ženska na vrhu Triglava, prvo motociklistično tekmovanje na Slovenskem, Pilot iz Maribora – junak slovaške vstaje leta 1944

Leta 1870 se je na Triglav povzpela Rozalija Škantar iz Srednje vasi, hči Jožeta Škantarja - Šesta, znanega bohinjskega gorskega vodnika. Rozalija je bila prva ženska, ki ji je uspel ta dosežek. Njen oče je na vrh spremljal dva Ljubljančana. Kot je zapisano v časopisnem članku Laibacher Tagblatta, sta bila meščana osupla zlasti nad pogumom, s katerim je dvajsetletno dekle Rozalija šlo čez najnevarnejša mesta. Pozneje je bila Rozalija Škantar oskrbnica Vodnikovega doma na Velem polju in tudi Triglavske koče na Kredarici. Na Vodnikovi koči so ji leta 2016 odkrili spominsko ploščo.

V veliki dvorani Grand hotela Union je bila 29. avgusta 1931 premiera filma V kraljestvu Zlatoroga. Po scenariju Juša Kozaka je nastal v produkciji Turistovskega kluba Skala. Snemalec in montažer je bil Janko Ravnik. V filmu so nastopili Miha Potočnik, Joža Čop, Herbert Drofenik, Manica Sodja in kmetje, oglarji, sirarji ter drugi prebivalci Pokljuke in Triglavskega pogorja. Prikazuje tri prijatelje iz različnih družbenih in urbanih okolij, ki se odpravijo v gore. Film V kraljestvu Zlatoroga je bil posnet v črno-beli tehniki na 35-milimetrskem filmskem traku, ki so ga člani fotografske sekcije Turistovskega kluba Skala sami razvili in obdelali. Dobil je oznako "prvi jugoslovanski alpinski film" in je postal velika uspešnica, predvajali so ga ob glasbeni spremljavi. Ob filmu "Triglavske strmine", ki je nastal leto pozneje, pomenita ta nema filma začetek slovenske filmske produkcije. Šele po drugi svetovni vojni jima je sledil prvi slovenski celovečerni zvočni film "Na svoji zemlji".

Leta 1920 je bila na cesti med Podlipo in Smrečjem pri Vrhniki prva motociklistična dirka v Sloveniji. V prvi skupini s šibkejšimi motorji je zmagal Cerkničan Kordan, v drugi z motorji do 3,5 konjske moči sta zmagala Zagrebčana Satler in Borošek, v tretji, najštevilnejši skupini z motorji do 4,5 konjske moči pa je slavil Ljubljančan Barešič, ki je dosegel tudi najboljši čas dneva. Tekmovalci so se nad cesto zelo navdušili in jo poimenovali »slovenski Semmering«, po avstrijskem prelazu, znanem po znamenitih dirkah. »Slovenski Semmering« se je v naslednjih letih sicer preselil drugam: najprej na Vrhniški klanec, potem na Ljubelj. Še ta zanimivost – motocikel je prvi izdelal Gottlieb Daimler in ga na današnji dan leta 1885 prijavil na patentnem uradu kot »motorizirano jahalno vozilo na dveh kolesih«. Daimlerjev motocikel je bil nerodna lesena konstrukcija s stranskimi kolesci, ki naj bi preprečevala prevračanje. Za Daimlerja je bil izum le tehnični eksperiment in se z njim menda ni niti enkrat peljal. Motocikel je pognal vse do hitrosti 8 km/h in je brez težav prebil tudi preskusno vožnjo na razdalji treh kilometrov.

Leta 1944 se je na Slovaškem začela splošna ljudska vstaja proti nacističnemu okupatorju. V njej je sodeloval tudi pilot Jugoslovanskega kraljevega vojnega letalstva Savo Poljanec iz Maribora. Skupaj z Arsenijem Boljevićem sta opravila več uspešnih bojnih poletov. Leta 2014, ob 70. obletnici slovaške vstaje, je Republika Slovaška posmrtno odlikovala oba pilota z medaljo za zasluge za slovaški narod, v njun spomin pa so v letalskem oporišču Sliač pri Banski Bystrici odkrili spomenik.