Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Radio spregovoril slovensko, od terceta sester Stritar do ljubljanske operne hiše, požig Ljudskega doma pri Svetem Ivanu v Trstu, pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu

Operna altistka Bogdana Stritar je osnovno šolo in meščansko šolo obiskovala na Ptuju. Kot dijakinja na učiteljišču in konservatoriju v Ljubljani pa je s sestrama pela v tercetu Stritar. Pogosto so živo nastopale tudi na tedanjem Radiu Ljubljana. Pred drugo svetovno vojno je bila nekaj let učiteljica, od leta 1940 pa je bila članica ljubljanske Opere. V partizanske vrste je stopila leta 1943, ko je bila izvoljena tudi v Slovenski narodnoosvobodilni svet. Po vojni je kot mezzosopranistka z obsežnim glasovnim razponom in temperamentom ustvarila vrsto opernih likov. *Posnetek Bogdana Stritar se je rodila pred 110-imi leti v Solkanu.

V noči na 2. september pred 100 leti so italijanski nacionalisti požgali Ljudski dom pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer so imela sedež »Slovensko gospodarsko društvo« in preostala krajevna slovenska kulturna društva. Svetoivančani so požgani Ljudski dom sicer obnovili, a so fašistične oblasti »Slovensko gospodarsko društvo« pozneje prisilile dom prodati fašistični stranki. Oblast je določila tudi prodajno ceno – znašala je 21 tisoč tedanjih lir, čeprav je bila ocenjena vrednost nepremičnine več kot 300 tisoč lir. Tudi prisilna prodaja premoženja za dosti manj, kot je bilo v resnici vredno, je bila ena izmed oblik fašistične raznarodovalne politike na Primorskem.

Februarja 1928 je katoliška Prosvetna zveza sklenila z državo 15-letno pogodbo o najemu radiooddajne postaje v Domžalah in sama uredila studio na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti v Ljubljani. Neugledno in staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia pa obložili z zavesami in preprogami, da bi zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko. Radio Ljubljana je na današnji dan leta 1928 dopoldne začel poskusno oddajati s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne tega dne sta književnika Fran Saleški Finžgar in Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«.

1. septembra 1983 se je pesnik Janez Menart javno uprl načrtovanim skupnim programskim jedrom jugoslovanskega šolstva, predvsem skupnim osnovam pouka književnosti. V zapisu »Skupna programska jedra in slovenstvo« je zamisel ocenil za centralistično in unitaristično ter jo označil za grob poseg v pravice, ki so bile do tedaj v pristojnosti republik in njihovih narodov. V tako imenovanih skupnih programskih jedrih naj bi se slovenski otroci v šoli učili 70 odstotkov jugoslovanske in le 30 odstotkov slovenske književnosti. S skupnimi jedri so hoteli zagovorniki unitaristične in centralistične Jugoslavije takratni zvezni državi vsiliti enoten jugoslovanski izobraževalni program. Konflikt se je nadaljeval v Zvezi književnikov Jugoslavije, pa tudi v gostilni Mrak v Ljubljani, v kateri so se leta 1984 zbrali slovenski in srbski pisatelji ter ugotovili, »da je z obstoječo Jugoslavijo, v kateri se vsi počutimo slabo, konec«.