Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Alpinistična zlata naveza, Državni zakonik v slovenščini, strokovnjak za kibernetiko, šest slikarjev – četrta generacija

Pravnik in jezikoslovec Matej Cigale je s svojimi deli in številnimi strokovnimi članki postavil temelje slovenski pravni terminologiji in strokovnemu jeziku na splošno. Po opravljeni gimnaziji v Gorici je v Ljubljani študiral teologijo, na Dunaju pa je diplomiral iz prava. Postal je sodni pri¬pravnik v Gorici, leta 1848 je v Celovcu opravil izpit za sodni¬ka in kmalu nato izstopil iz državne službe. Postal je urednik prvega slovenskega političnega časopisa Slovenija, ki je julija 1848 začel izhajati v Ljubljani. Kot urednik je zastopal poli¬tični program Zedinjene Slovenije in se zavzemal za enakoprav¬nost slovenščine v avstrijski monarhiji. V začetku leta 1850 je bil na priporočilo Franca Miklošiča uradno imenovan za slovenskega urednika in prevajalca državnega zakonika. V tem obdobju je bilo prvič v zgodovini omogočeno tako obsežno in sistematično prevajanje državne zakonodaje v slovenščino. To je spodbudilo razvoj slovenskega pravnega izrazoslovja. S svojim prevajalskim delom je postavil temelje moderne slovenske pravne terminologije in tako tudi nakazal smer razvoja za terminologije drugih strok. Leta 1854 je prevzel tudi uredništvo nemško-slovenskega slovarja; ta je izšel leta 1860. Po škofu Alojziju Wolfu, ki je izdajo sofinanciral, se imenuje tudi Wolfov slovar. Pravnik in jezikoslovec Matej Cigale se je rodil leta 1819 v Dolenjih Loméh pri Črnem Vrhu nad Idrijo.

Alpinist Stanko Tominšek je v Ljubljani doktoriral iz prava. Pozneje je bil odvetnik, po drugi svetovni vojni pa med drugim tajnik vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije. Od leta 1920 naprej je delal v osrednjem odboru Slovenskega planinskega društva, med vojno je bil društveni tajnik in zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto dvakrat zaprt. Stanko Tominšek je kot odličen alpinist v tako imenovani »zlati navezi« z Jožo Čopom in Miho Potočnikom preplezal veliko prvenstvenih smeri. Vzpon čez tisoč metrov visoko severno steno Špika leta 1926 je bil eden najpomembnejših slovenskih plezalskih uspehov v obdobju med vojnama. Veliko se je posvečal tudi planinski fotografiji, za prvi slovenski igrani film »Triglavske strmine« leta 1932 pa je posnel plezalske prizore. Pravnik in alpinist Stanko Tominšek se je rodil leta 1895 v Ljubljani.

Strokovnjak za matematiko in kibernetiko Ludvik Gyergyek je leta 1943 začel študirati matematiko in fiziko v Budimpešti, po koncu druge svetovne vojne je študij nadaljeval in diplomiral v Ljubljani, leta 1957 pa doktoriral v Bruslju. Pozneje je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani; leta 1960 je uvedel dodiplomski in pozneje še podiplomski študij iz avtomatike. Predaval je na univerzah v Franciji, Indiji in Združenih državah Amerike ter redno sodeloval z nekaterimi evropskimi univerzami. Napisal je sedem strokovnih knjig ter več kot 150 razprav in referatov, leta 1987 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ludvik Gyergyek se je rodil leta 1922 v Vidoncih.

V ljubljanskem Jakopičevem paviljonu se je na današnji dan leta 1928 predstavila skupina šestih slikarjev, ki so študirali v Zagrebu in so se imenovali “Četrta generacija”; to so bili Olaf Globočnik, Miha Maleš, Janez Mežan, France Pavlovec, Nikolaj Pirnat in Mira Pregelj. Bili so si zelo različni in niso imeli izrazitega programa. Z razstavljenimi deli so nakazali premik od nove stvarnosti s primesmi ekspresionizma proti umetnosti, ki je bila manj idejno opredeljena in bliže čisti likovni stvarnosti, tako imenovanemu barvnemu realizmu.