Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mara Kralj, slikarka in oblikovalka lutk, pesnica in žensko vprašanje, strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu, ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem
Pesnica, pisateljica in publicistka Marica Strnad se je rodila leta 1872 v Šmarju pri Jelšah. Učiteljišče je končala v Ljubljani, poučevala na Štajerskem in po poroki odšla v Rusijo. Po dvajsetih letih se je vrnila in bila do upokojitve učiteljica. Pisala je pesmi pod Stritarjevim, Gregorčičevim in Aškerčevim vplivom ter pripovedno prozo in članke s svobodomiselnimi in radikalnimi nazori o ženskem vprašanju. Marica Strnad je tudi prevajala Čehova in pisala o Rusiji.
Slikarka, ilustratorka in oblikovalka lutk Mara Kralj se je rodila leta 1909 na Dunaju v ugledni umetniški družini Jeraj – mama Vida je bila pesnica slovenske moderne, oče Karl pa violinist. Kljub spodbudam, da bi se ukvarjala z glasbo, se je Mara odločila za likovno ustvarjanje in se leta 1925 vpisala na takrat na novo ustanovljen keramični oddelek Tehnične srednje šole v Ljubljani. Že tri leta pozneje se je kot absolventka prve generacije te šole in ena opaznih učenk priznanega umetnika Franceta Kralja uvrstila na pregledno razstavo Slovenska moderna umetnost 1918–1928; na razstavi se je predstavila s kipi in keramiko. Potem ko se je leta 1928 poročila s slikarjem, ekspresionističnim kiparjem in ilustratorjem Tonetom Kraljem, mu je pomagala pri poslikavi številnih cerkva na Primorskem. Od leta 1952 je oblikovala lutke in maske v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Od zamisli do končne izvedbe je z lutkami opremila Ježkovo Zvezdico Zaspanko in Butalce Frana Milčinskega, pa tudi Obutega mačka in Ostržka – lutke, ob katerih so odraščali rodovi otrok. *Posnetek Mara Kralj se je ukvarjala tudi z malo plastiko, posvečala se je ilustraciji, predvsem pa je znana kot portretistka. Ohranila se je vrsta njenih portretov v olju, med njimi je veliko otroških, v katerih se kaže njena edinstvena sposobnost vživljanja v otroško dušo.
Pravnik in gospodarstvenik Drago Zalar je iz mednarodnega prava in ekonomije doktoriral leta 1936 v Parizu. Kot diplomatski uslužbenec je med drugim med drugo svetovno vojno delal na jugoslovanskem poslaništvu v Vatikanu. Ukvarjal se je predvsem z organiziranjem pomoči internirancem in zavezniškim vojakom, pobeglim iz taborišč. Pred koncem vojne je bil zaposlen še na poslaništvih v Parizu in Bernu. Leta 1952 se je odselil v Združene države Amerike. Najprej je delal v Kongresni knjižnici v Washingtonu kot strokovnjak za komunistične države, potem pa je pri Nacionalni znanstveni fundaciji skrbel za sodelovanje in izvajanje načrta znanstvene pomoči različnim državam. Pomagal je tudi pri razvoju Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani. Drago Zalar se je rodil leta 1909 v Borovnici pri Vrhniki.
9. septembra pred 100 leti je Tovarna za dušik d. d. Ruše pod vodstvom Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo prevzela prejšnjo dunajsko tovarno, ki je bila ustanovljena leta 1916 za proizvodnjo kalcijevega karbida, ki so ga med prvo svetovno vojno potrebovali za vojaške namene. Ob koncu vojne so tovarno preuredili za proizvodnjo mineralnih gnojil in karbida, konec dvajsetih let pa je proizvodnjo razširila še na tehnične pline, brusna sredstva in ferozlitine. Tovarna dušika Ruše se je med obema vojnama razvila v eno največjih kemičnih tovarn na Slovenskem.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mara Kralj, slikarka in oblikovalka lutk, pesnica in žensko vprašanje, strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu, ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem
Pesnica, pisateljica in publicistka Marica Strnad se je rodila leta 1872 v Šmarju pri Jelšah. Učiteljišče je končala v Ljubljani, poučevala na Štajerskem in po poroki odšla v Rusijo. Po dvajsetih letih se je vrnila in bila do upokojitve učiteljica. Pisala je pesmi pod Stritarjevim, Gregorčičevim in Aškerčevim vplivom ter pripovedno prozo in članke s svobodomiselnimi in radikalnimi nazori o ženskem vprašanju. Marica Strnad je tudi prevajala Čehova in pisala o Rusiji.
Slikarka, ilustratorka in oblikovalka lutk Mara Kralj se je rodila leta 1909 na Dunaju v ugledni umetniški družini Jeraj – mama Vida je bila pesnica slovenske moderne, oče Karl pa violinist. Kljub spodbudam, da bi se ukvarjala z glasbo, se je Mara odločila za likovno ustvarjanje in se leta 1925 vpisala na takrat na novo ustanovljen keramični oddelek Tehnične srednje šole v Ljubljani. Že tri leta pozneje se je kot absolventka prve generacije te šole in ena opaznih učenk priznanega umetnika Franceta Kralja uvrstila na pregledno razstavo Slovenska moderna umetnost 1918–1928; na razstavi se je predstavila s kipi in keramiko. Potem ko se je leta 1928 poročila s slikarjem, ekspresionističnim kiparjem in ilustratorjem Tonetom Kraljem, mu je pomagala pri poslikavi številnih cerkva na Primorskem. Od leta 1952 je oblikovala lutke in maske v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Od zamisli do končne izvedbe je z lutkami opremila Ježkovo Zvezdico Zaspanko in Butalce Frana Milčinskega, pa tudi Obutega mačka in Ostržka – lutke, ob katerih so odraščali rodovi otrok. *Posnetek Mara Kralj se je ukvarjala tudi z malo plastiko, posvečala se je ilustraciji, predvsem pa je znana kot portretistka. Ohranila se je vrsta njenih portretov v olju, med njimi je veliko otroških, v katerih se kaže njena edinstvena sposobnost vživljanja v otroško dušo.
Pravnik in gospodarstvenik Drago Zalar je iz mednarodnega prava in ekonomije doktoriral leta 1936 v Parizu. Kot diplomatski uslužbenec je med drugim med drugo svetovno vojno delal na jugoslovanskem poslaništvu v Vatikanu. Ukvarjal se je predvsem z organiziranjem pomoči internirancem in zavezniškim vojakom, pobeglim iz taborišč. Pred koncem vojne je bil zaposlen še na poslaništvih v Parizu in Bernu. Leta 1952 se je odselil v Združene države Amerike. Najprej je delal v Kongresni knjižnici v Washingtonu kot strokovnjak za komunistične države, potem pa je pri Nacionalni znanstveni fundaciji skrbel za sodelovanje in izvajanje načrta znanstvene pomoči različnim državam. Pomagal je tudi pri razvoju Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani. Drago Zalar se je rodil leta 1909 v Borovnici pri Vrhniki.
9. septembra pred 100 leti je Tovarna za dušik d. d. Ruše pod vodstvom Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo prevzela prejšnjo dunajsko tovarno, ki je bila ustanovljena leta 1916 za proizvodnjo kalcijevega karbida, ki so ga med prvo svetovno vojno potrebovali za vojaške namene. Ob koncu vojne so tovarno preuredili za proizvodnjo mineralnih gnojil in karbida, konec dvajsetih let pa je proizvodnjo razširila še na tehnične pline, brusna sredstva in ferozlitine. Tovarna dušika Ruše se je med obema vojnama razvila v eno največjih kemičnih tovarn na Slovenskem.
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov