Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mara Kralj, slikarka in oblikovalka lutk, pesnica in žensko vprašanje, strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu, ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem
Pesnica, pisateljica in publicistka Marica Strnad se je rodila leta 1872 v Šmarju pri Jelšah. Učiteljišče je končala v Ljubljani, poučevala na Štajerskem in po poroki odšla v Rusijo. Po dvajsetih letih se je vrnila in bila do upokojitve učiteljica. Pisala je pesmi pod Stritarjevim, Gregorčičevim in Aškerčevim vplivom ter pripovedno prozo in članke s svobodomiselnimi in radikalnimi nazori o ženskem vprašanju. Marica Strnad je tudi prevajala Čehova in pisala o Rusiji.
Slikarka, ilustratorka in oblikovalka lutk Mara Kralj se je rodila leta 1909 na Dunaju v ugledni umetniški družini Jeraj – mama Vida je bila pesnica slovenske moderne, oče Karl pa violinist. Kljub spodbudam, da bi se ukvarjala z glasbo, se je Mara odločila za likovno ustvarjanje in se leta 1925 vpisala na takrat na novo ustanovljen keramični oddelek Tehnične srednje šole v Ljubljani. Že tri leta pozneje se je kot absolventka prve generacije te šole in ena opaznih učenk priznanega umetnika Franceta Kralja uvrstila na pregledno razstavo Slovenska moderna umetnost 1918–1928; na razstavi se je predstavila s kipi in keramiko. Potem ko se je leta 1928 poročila s slikarjem, ekspresionističnim kiparjem in ilustratorjem Tonetom Kraljem, mu je pomagala pri poslikavi številnih cerkva na Primorskem. Od leta 1952 je oblikovala lutke in maske v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Od zamisli do končne izvedbe je z lutkami opremila Ježkovo Zvezdico Zaspanko in Butalce Frana Milčinskega, pa tudi Obutega mačka in Ostržka – lutke, ob katerih so odraščali rodovi otrok. *Posnetek Mara Kralj se je ukvarjala tudi z malo plastiko, posvečala se je ilustraciji, predvsem pa je znana kot portretistka. Ohranila se je vrsta njenih portretov v olju, med njimi je veliko otroških, v katerih se kaže njena edinstvena sposobnost vživljanja v otroško dušo.
Pravnik in gospodarstvenik Drago Zalar je iz mednarodnega prava in ekonomije doktoriral leta 1936 v Parizu. Kot diplomatski uslužbenec je med drugim med drugo svetovno vojno delal na jugoslovanskem poslaništvu v Vatikanu. Ukvarjal se je predvsem z organiziranjem pomoči internirancem in zavezniškim vojakom, pobeglim iz taborišč. Pred koncem vojne je bil zaposlen še na poslaništvih v Parizu in Bernu. Leta 1952 se je odselil v Združene države Amerike. Najprej je delal v Kongresni knjižnici v Washingtonu kot strokovnjak za komunistične države, potem pa je pri Nacionalni znanstveni fundaciji skrbel za sodelovanje in izvajanje načrta znanstvene pomoči različnim državam. Pomagal je tudi pri razvoju Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani. Drago Zalar se je rodil leta 1909 v Borovnici pri Vrhniki.
9. septembra pred 100 leti je Tovarna za dušik d. d. Ruše pod vodstvom Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo prevzela prejšnjo dunajsko tovarno, ki je bila ustanovljena leta 1916 za proizvodnjo kalcijevega karbida, ki so ga med prvo svetovno vojno potrebovali za vojaške namene. Ob koncu vojne so tovarno preuredili za proizvodnjo mineralnih gnojil in karbida, konec dvajsetih let pa je proizvodnjo razširila še na tehnične pline, brusna sredstva in ferozlitine. Tovarna dušika Ruše se je med obema vojnama razvila v eno največjih kemičnih tovarn na Slovenskem.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mara Kralj, slikarka in oblikovalka lutk, pesnica in žensko vprašanje, strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu, ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem
Pesnica, pisateljica in publicistka Marica Strnad se je rodila leta 1872 v Šmarju pri Jelšah. Učiteljišče je končala v Ljubljani, poučevala na Štajerskem in po poroki odšla v Rusijo. Po dvajsetih letih se je vrnila in bila do upokojitve učiteljica. Pisala je pesmi pod Stritarjevim, Gregorčičevim in Aškerčevim vplivom ter pripovedno prozo in članke s svobodomiselnimi in radikalnimi nazori o ženskem vprašanju. Marica Strnad je tudi prevajala Čehova in pisala o Rusiji.
Slikarka, ilustratorka in oblikovalka lutk Mara Kralj se je rodila leta 1909 na Dunaju v ugledni umetniški družini Jeraj – mama Vida je bila pesnica slovenske moderne, oče Karl pa violinist. Kljub spodbudam, da bi se ukvarjala z glasbo, se je Mara odločila za likovno ustvarjanje in se leta 1925 vpisala na takrat na novo ustanovljen keramični oddelek Tehnične srednje šole v Ljubljani. Že tri leta pozneje se je kot absolventka prve generacije te šole in ena opaznih učenk priznanega umetnika Franceta Kralja uvrstila na pregledno razstavo Slovenska moderna umetnost 1918–1928; na razstavi se je predstavila s kipi in keramiko. Potem ko se je leta 1928 poročila s slikarjem, ekspresionističnim kiparjem in ilustratorjem Tonetom Kraljem, mu je pomagala pri poslikavi številnih cerkva na Primorskem. Od leta 1952 je oblikovala lutke in maske v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Od zamisli do končne izvedbe je z lutkami opremila Ježkovo Zvezdico Zaspanko in Butalce Frana Milčinskega, pa tudi Obutega mačka in Ostržka – lutke, ob katerih so odraščali rodovi otrok. *Posnetek Mara Kralj se je ukvarjala tudi z malo plastiko, posvečala se je ilustraciji, predvsem pa je znana kot portretistka. Ohranila se je vrsta njenih portretov v olju, med njimi je veliko otroških, v katerih se kaže njena edinstvena sposobnost vživljanja v otroško dušo.
Pravnik in gospodarstvenik Drago Zalar je iz mednarodnega prava in ekonomije doktoriral leta 1936 v Parizu. Kot diplomatski uslužbenec je med drugim med drugo svetovno vojno delal na jugoslovanskem poslaništvu v Vatikanu. Ukvarjal se je predvsem z organiziranjem pomoči internirancem in zavezniškim vojakom, pobeglim iz taborišč. Pred koncem vojne je bil zaposlen še na poslaništvih v Parizu in Bernu. Leta 1952 se je odselil v Združene države Amerike. Najprej je delal v Kongresni knjižnici v Washingtonu kot strokovnjak za komunistične države, potem pa je pri Nacionalni znanstveni fundaciji skrbel za sodelovanje in izvajanje načrta znanstvene pomoči različnim državam. Pomagal je tudi pri razvoju Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani. Drago Zalar se je rodil leta 1909 v Borovnici pri Vrhniki.
9. septembra pred 100 leti je Tovarna za dušik d. d. Ruše pod vodstvom Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo prevzela prejšnjo dunajsko tovarno, ki je bila ustanovljena leta 1916 za proizvodnjo kalcijevega karbida, ki so ga med prvo svetovno vojno potrebovali za vojaške namene. Ob koncu vojne so tovarno preuredili za proizvodnjo mineralnih gnojil in karbida, konec dvajsetih let pa je proizvodnjo razširila še na tehnične pline, brusna sredstva in ferozlitine. Tovarna dušika Ruše se je med obema vojnama razvila v eno največjih kemičnih tovarn na Slovenskem.
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Neveljaven email naslov