Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Družba svetega Cirila in Metoda zoper raznarodovalno delo, Maribor gostil vinarske strokovnjake iz vse Evrope, 80 let od medvojnega požiga prve slovenske vasi, škofovsko pastirsko pismo obsodilo ravnanje povojnih oblasti
Družba svetega Cirila in Metoda, tudi Ciril-Metodova, je bila kot zasebna narodnoobrambna in šolska nadstrankarska organizacija ustanovljena leta 1885 v Ljubljani; ustanovili so jo ob tisočletnici Metodove smrti. Podpirala naj bi večje upoštevanje slovenščine kot učnega jezika v javnih šolah na Slovenskem in se bojevala zoper delo raznarodovalnih, predvsem nemških in italijanskih šolskih društev. Ustanavljala je zasebne slovenske otroške vrtce in osnovne šole v tistih krajih, v katerih avstrijske šolske oblasti kljub zadostnemu številu slovenskih učencev niso dovolile javnih šol s slovenskim učnim jezikom. Družba je slovenske javne šole podpirala tudi denarno, učiteljem, dijakom in študentom pa podarjala učne knjige in učila. Družba svetega Cirila in Metoda je delovala ne samo na slovenskem etničnem ozemlju v avstrijski polovici monarhije, pač pa še v Gradcu, Leobnu in na Dunaju med tamkajšnjimi Slovenci, podružnice pa je imela tudi med slovenskimi izseljenci v severni Ameriki. Viri njenih denarnih sredstev so bili članarine, prispevki mecenov, darila in volila, nabirki in dohodki od prireditev, ki jih je organizirala. Po koncu prve svetovne vojne je zaradi razkosanja slovenskega ozemlja izgubila svoje zavode in podružnice na Tržaškem in Koroškem, po drugi svetovni vojni pa je delovanje Družbe svetega Cirila in Metoda tako rekoč zamrlo, čeprav je v prvih povojnih letih obnovila delovanje in pomoč zamejskim Slovencem.
20. septembra 1876 se je v Mariboru začel prvi avstro-ogrski vinogradniški kongres. Organizator strokovnega dogodka, ki je v Maribor privabil ne le ključne strokovnjake iz vseh dežel monarhije, temveč tudi vodilne evropske strokovnjake tiste dobe, je bil ravnatelj tamkajšnje Deželne sadjarske in vinarske šole Hermann Goethe. Šlo je za pomemben dogodek, saj so dejavnosti, povezane s kongresom, trajale kar devet dni. Predstavljeni so bili rezultati raziskav vseh vinogradniških središč v Evropi, ki so jih spremljale razstave ter demonstracije vinogradniške in kletarske opreme, podelitve različnih priznanj in dražba vin. To je bil brez dvoma največji strokovni dogodek, pomemben za celotno avstro-ogrsko monarhijo, ki se je v 19. stoletju zgodil v Mariboru in je mesto ob Dravi postavil na zemljevid vinarske Evrope.
Pred 80. leti je nemški okupator obkolil in nato požgal vas Rašica nad Ljubljano. Požig je bil povračilni ukrep za partizanski napad na nemški avtomobil in usmrtitev šestih potnikov v njem. To je bil prvi medvojni požig kake slovenske vasi med drugo svetovno vojno. Prebivalce Rašice so nacisti izgnali na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino. Leta 1958 so ob robu vasi odkrili spominsko obeležje, posvečeno tragičnemu dogodku. Zasnoval ga je arhitekt Marko Šlajmer.
Leta 1945, v času volilne kampanje, so katoliški škofje celotne Jugoslavije izdali pastirsko pismo, v katerem so obsodili materializem novih oblasti ter zahtevali svobodo verskega tiska in katoliških šol, verouk v osnovnih in srednjih šolah, priznavanje cerkvenih porok in vračilo zaplenjenega premoženja. Pobudnik pisma, ki so ga brali tudi v slovenskih cerkvah in je izzvalo ostre reakcije oblasti, je bil zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Družba svetega Cirila in Metoda zoper raznarodovalno delo, Maribor gostil vinarske strokovnjake iz vse Evrope, 80 let od medvojnega požiga prve slovenske vasi, škofovsko pastirsko pismo obsodilo ravnanje povojnih oblasti
Družba svetega Cirila in Metoda, tudi Ciril-Metodova, je bila kot zasebna narodnoobrambna in šolska nadstrankarska organizacija ustanovljena leta 1885 v Ljubljani; ustanovili so jo ob tisočletnici Metodove smrti. Podpirala naj bi večje upoštevanje slovenščine kot učnega jezika v javnih šolah na Slovenskem in se bojevala zoper delo raznarodovalnih, predvsem nemških in italijanskih šolskih društev. Ustanavljala je zasebne slovenske otroške vrtce in osnovne šole v tistih krajih, v katerih avstrijske šolske oblasti kljub zadostnemu številu slovenskih učencev niso dovolile javnih šol s slovenskim učnim jezikom. Družba je slovenske javne šole podpirala tudi denarno, učiteljem, dijakom in študentom pa podarjala učne knjige in učila. Družba svetega Cirila in Metoda je delovala ne samo na slovenskem etničnem ozemlju v avstrijski polovici monarhije, pač pa še v Gradcu, Leobnu in na Dunaju med tamkajšnjimi Slovenci, podružnice pa je imela tudi med slovenskimi izseljenci v severni Ameriki. Viri njenih denarnih sredstev so bili članarine, prispevki mecenov, darila in volila, nabirki in dohodki od prireditev, ki jih je organizirala. Po koncu prve svetovne vojne je zaradi razkosanja slovenskega ozemlja izgubila svoje zavode in podružnice na Tržaškem in Koroškem, po drugi svetovni vojni pa je delovanje Družbe svetega Cirila in Metoda tako rekoč zamrlo, čeprav je v prvih povojnih letih obnovila delovanje in pomoč zamejskim Slovencem.
20. septembra 1876 se je v Mariboru začel prvi avstro-ogrski vinogradniški kongres. Organizator strokovnega dogodka, ki je v Maribor privabil ne le ključne strokovnjake iz vseh dežel monarhije, temveč tudi vodilne evropske strokovnjake tiste dobe, je bil ravnatelj tamkajšnje Deželne sadjarske in vinarske šole Hermann Goethe. Šlo je za pomemben dogodek, saj so dejavnosti, povezane s kongresom, trajale kar devet dni. Predstavljeni so bili rezultati raziskav vseh vinogradniških središč v Evropi, ki so jih spremljale razstave ter demonstracije vinogradniške in kletarske opreme, podelitve različnih priznanj in dražba vin. To je bil brez dvoma največji strokovni dogodek, pomemben za celotno avstro-ogrsko monarhijo, ki se je v 19. stoletju zgodil v Mariboru in je mesto ob Dravi postavil na zemljevid vinarske Evrope.
Pred 80. leti je nemški okupator obkolil in nato požgal vas Rašica nad Ljubljano. Požig je bil povračilni ukrep za partizanski napad na nemški avtomobil in usmrtitev šestih potnikov v njem. To je bil prvi medvojni požig kake slovenske vasi med drugo svetovno vojno. Prebivalce Rašice so nacisti izgnali na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino. Leta 1958 so ob robu vasi odkrili spominsko obeležje, posvečeno tragičnemu dogodku. Zasnoval ga je arhitekt Marko Šlajmer.
Leta 1945, v času volilne kampanje, so katoliški škofje celotne Jugoslavije izdali pastirsko pismo, v katerem so obsodili materializem novih oblasti ter zahtevali svobodo verskega tiska in katoliških šol, verouk v osnovnih in srednjih šolah, priznavanje cerkvenih porok in vračilo zaplenjenega premoženja. Pobudnik pisma, ki so ga brali tudi v slovenskih cerkvah in je izzvalo ostre reakcije oblasti, je bil zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac.
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov