Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Družba svetega Cirila in Metoda zoper raznarodovalno delo, Maribor gostil vinarske strokovnjake iz vse Evrope, 80 let od medvojnega požiga prve slovenske vasi, škofovsko pastirsko pismo obsodilo ravnanje povojnih oblasti
Družba svetega Cirila in Metoda, tudi Ciril-Metodova, je bila kot zasebna narodnoobrambna in šolska nadstrankarska organizacija ustanovljena leta 1885 v Ljubljani; ustanovili so jo ob tisočletnici Metodove smrti. Podpirala naj bi večje upoštevanje slovenščine kot učnega jezika v javnih šolah na Slovenskem in se bojevala zoper delo raznarodovalnih, predvsem nemških in italijanskih šolskih društev. Ustanavljala je zasebne slovenske otroške vrtce in osnovne šole v tistih krajih, v katerih avstrijske šolske oblasti kljub zadostnemu številu slovenskih učencev niso dovolile javnih šol s slovenskim učnim jezikom. Družba je slovenske javne šole podpirala tudi denarno, učiteljem, dijakom in študentom pa podarjala učne knjige in učila. Družba svetega Cirila in Metoda je delovala ne samo na slovenskem etničnem ozemlju v avstrijski polovici monarhije, pač pa še v Gradcu, Leobnu in na Dunaju med tamkajšnjimi Slovenci, podružnice pa je imela tudi med slovenskimi izseljenci v severni Ameriki. Viri njenih denarnih sredstev so bili članarine, prispevki mecenov, darila in volila, nabirki in dohodki od prireditev, ki jih je organizirala. Po koncu prve svetovne vojne je zaradi razkosanja slovenskega ozemlja izgubila svoje zavode in podružnice na Tržaškem in Koroškem, po drugi svetovni vojni pa je delovanje Družbe svetega Cirila in Metoda tako rekoč zamrlo, čeprav je v prvih povojnih letih obnovila delovanje in pomoč zamejskim Slovencem.
20. septembra 1876 se je v Mariboru začel prvi avstro-ogrski vinogradniški kongres. Organizator strokovnega dogodka, ki je v Maribor privabil ne le ključne strokovnjake iz vseh dežel monarhije, temveč tudi vodilne evropske strokovnjake tiste dobe, je bil ravnatelj tamkajšnje Deželne sadjarske in vinarske šole Hermann Goethe. Šlo je za pomemben dogodek, saj so dejavnosti, povezane s kongresom, trajale kar devet dni. Predstavljeni so bili rezultati raziskav vseh vinogradniških središč v Evropi, ki so jih spremljale razstave ter demonstracije vinogradniške in kletarske opreme, podelitve različnih priznanj in dražba vin. To je bil brez dvoma največji strokovni dogodek, pomemben za celotno avstro-ogrsko monarhijo, ki se je v 19. stoletju zgodil v Mariboru in je mesto ob Dravi postavil na zemljevid vinarske Evrope.
Pred 80. leti je nemški okupator obkolil in nato požgal vas Rašica nad Ljubljano. Požig je bil povračilni ukrep za partizanski napad na nemški avtomobil in usmrtitev šestih potnikov v njem. To je bil prvi medvojni požig kake slovenske vasi med drugo svetovno vojno. Prebivalce Rašice so nacisti izgnali na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino. Leta 1958 so ob robu vasi odkrili spominsko obeležje, posvečeno tragičnemu dogodku. Zasnoval ga je arhitekt Marko Šlajmer.
Leta 1945, v času volilne kampanje, so katoliški škofje celotne Jugoslavije izdali pastirsko pismo, v katerem so obsodili materializem novih oblasti ter zahtevali svobodo verskega tiska in katoliških šol, verouk v osnovnih in srednjih šolah, priznavanje cerkvenih porok in vračilo zaplenjenega premoženja. Pobudnik pisma, ki so ga brali tudi v slovenskih cerkvah in je izzvalo ostre reakcije oblasti, je bil zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Družba svetega Cirila in Metoda zoper raznarodovalno delo, Maribor gostil vinarske strokovnjake iz vse Evrope, 80 let od medvojnega požiga prve slovenske vasi, škofovsko pastirsko pismo obsodilo ravnanje povojnih oblasti
Družba svetega Cirila in Metoda, tudi Ciril-Metodova, je bila kot zasebna narodnoobrambna in šolska nadstrankarska organizacija ustanovljena leta 1885 v Ljubljani; ustanovili so jo ob tisočletnici Metodove smrti. Podpirala naj bi večje upoštevanje slovenščine kot učnega jezika v javnih šolah na Slovenskem in se bojevala zoper delo raznarodovalnih, predvsem nemških in italijanskih šolskih društev. Ustanavljala je zasebne slovenske otroške vrtce in osnovne šole v tistih krajih, v katerih avstrijske šolske oblasti kljub zadostnemu številu slovenskih učencev niso dovolile javnih šol s slovenskim učnim jezikom. Družba je slovenske javne šole podpirala tudi denarno, učiteljem, dijakom in študentom pa podarjala učne knjige in učila. Družba svetega Cirila in Metoda je delovala ne samo na slovenskem etničnem ozemlju v avstrijski polovici monarhije, pač pa še v Gradcu, Leobnu in na Dunaju med tamkajšnjimi Slovenci, podružnice pa je imela tudi med slovenskimi izseljenci v severni Ameriki. Viri njenih denarnih sredstev so bili članarine, prispevki mecenov, darila in volila, nabirki in dohodki od prireditev, ki jih je organizirala. Po koncu prve svetovne vojne je zaradi razkosanja slovenskega ozemlja izgubila svoje zavode in podružnice na Tržaškem in Koroškem, po drugi svetovni vojni pa je delovanje Družbe svetega Cirila in Metoda tako rekoč zamrlo, čeprav je v prvih povojnih letih obnovila delovanje in pomoč zamejskim Slovencem.
20. septembra 1876 se je v Mariboru začel prvi avstro-ogrski vinogradniški kongres. Organizator strokovnega dogodka, ki je v Maribor privabil ne le ključne strokovnjake iz vseh dežel monarhije, temveč tudi vodilne evropske strokovnjake tiste dobe, je bil ravnatelj tamkajšnje Deželne sadjarske in vinarske šole Hermann Goethe. Šlo je za pomemben dogodek, saj so dejavnosti, povezane s kongresom, trajale kar devet dni. Predstavljeni so bili rezultati raziskav vseh vinogradniških središč v Evropi, ki so jih spremljale razstave ter demonstracije vinogradniške in kletarske opreme, podelitve različnih priznanj in dražba vin. To je bil brez dvoma največji strokovni dogodek, pomemben za celotno avstro-ogrsko monarhijo, ki se je v 19. stoletju zgodil v Mariboru in je mesto ob Dravi postavil na zemljevid vinarske Evrope.
Pred 80. leti je nemški okupator obkolil in nato požgal vas Rašica nad Ljubljano. Požig je bil povračilni ukrep za partizanski napad na nemški avtomobil in usmrtitev šestih potnikov v njem. To je bil prvi medvojni požig kake slovenske vasi med drugo svetovno vojno. Prebivalce Rašice so nacisti izgnali na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino. Leta 1958 so ob robu vasi odkrili spominsko obeležje, posvečeno tragičnemu dogodku. Zasnoval ga je arhitekt Marko Šlajmer.
Leta 1945, v času volilne kampanje, so katoliški škofje celotne Jugoslavije izdali pastirsko pismo, v katerem so obsodili materializem novih oblasti ter zahtevali svobodo verskega tiska in katoliških šol, verouk v osnovnih in srednjih šolah, priznavanje cerkvenih porok in vračilo zaplenjenega premoženja. Pobudnik pisma, ki so ga brali tudi v slovenskih cerkvah in je izzvalo ostre reakcije oblasti, je bil zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac.
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov