Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Družba svetega Cirila in Metoda zoper raznarodovalno delo, Maribor gostil vinarske strokovnjake iz vse Evrope, 80 let od medvojnega požiga prve slovenske vasi, škofovsko pastirsko pismo obsodilo ravnanje povojnih oblasti
Družba svetega Cirila in Metoda, tudi Ciril-Metodova, je bila kot zasebna narodnoobrambna in šolska nadstrankarska organizacija ustanovljena leta 1885 v Ljubljani; ustanovili so jo ob tisočletnici Metodove smrti. Podpirala naj bi večje upoštevanje slovenščine kot učnega jezika v javnih šolah na Slovenskem in se bojevala zoper delo raznarodovalnih, predvsem nemških in italijanskih šolskih društev. Ustanavljala je zasebne slovenske otroške vrtce in osnovne šole v tistih krajih, v katerih avstrijske šolske oblasti kljub zadostnemu številu slovenskih učencev niso dovolile javnih šol s slovenskim učnim jezikom. Družba je slovenske javne šole podpirala tudi denarno, učiteljem, dijakom in študentom pa podarjala učne knjige in učila. Družba svetega Cirila in Metoda je delovala ne samo na slovenskem etničnem ozemlju v avstrijski polovici monarhije, pač pa še v Gradcu, Leobnu in na Dunaju med tamkajšnjimi Slovenci, podružnice pa je imela tudi med slovenskimi izseljenci v severni Ameriki. Viri njenih denarnih sredstev so bili članarine, prispevki mecenov, darila in volila, nabirki in dohodki od prireditev, ki jih je organizirala. Po koncu prve svetovne vojne je zaradi razkosanja slovenskega ozemlja izgubila svoje zavode in podružnice na Tržaškem in Koroškem, po drugi svetovni vojni pa je delovanje Družbe svetega Cirila in Metoda tako rekoč zamrlo, čeprav je v prvih povojnih letih obnovila delovanje in pomoč zamejskim Slovencem.
20. septembra 1876 se je v Mariboru začel prvi avstro-ogrski vinogradniški kongres. Organizator strokovnega dogodka, ki je v Maribor privabil ne le ključne strokovnjake iz vseh dežel monarhije, temveč tudi vodilne evropske strokovnjake tiste dobe, je bil ravnatelj tamkajšnje Deželne sadjarske in vinarske šole Hermann Goethe. Šlo je za pomemben dogodek, saj so dejavnosti, povezane s kongresom, trajale kar devet dni. Predstavljeni so bili rezultati raziskav vseh vinogradniških središč v Evropi, ki so jih spremljale razstave ter demonstracije vinogradniške in kletarske opreme, podelitve različnih priznanj in dražba vin. To je bil brez dvoma največji strokovni dogodek, pomemben za celotno avstro-ogrsko monarhijo, ki se je v 19. stoletju zgodil v Mariboru in je mesto ob Dravi postavil na zemljevid vinarske Evrope.
Pred 80. leti je nemški okupator obkolil in nato požgal vas Rašica nad Ljubljano. Požig je bil povračilni ukrep za partizanski napad na nemški avtomobil in usmrtitev šestih potnikov v njem. To je bil prvi medvojni požig kake slovenske vasi med drugo svetovno vojno. Prebivalce Rašice so nacisti izgnali na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino. Leta 1958 so ob robu vasi odkrili spominsko obeležje, posvečeno tragičnemu dogodku. Zasnoval ga je arhitekt Marko Šlajmer.
Leta 1945, v času volilne kampanje, so katoliški škofje celotne Jugoslavije izdali pastirsko pismo, v katerem so obsodili materializem novih oblasti ter zahtevali svobodo verskega tiska in katoliških šol, verouk v osnovnih in srednjih šolah, priznavanje cerkvenih porok in vračilo zaplenjenega premoženja. Pobudnik pisma, ki so ga brali tudi v slovenskih cerkvah in je izzvalo ostre reakcije oblasti, je bil zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Družba svetega Cirila in Metoda zoper raznarodovalno delo, Maribor gostil vinarske strokovnjake iz vse Evrope, 80 let od medvojnega požiga prve slovenske vasi, škofovsko pastirsko pismo obsodilo ravnanje povojnih oblasti
Družba svetega Cirila in Metoda, tudi Ciril-Metodova, je bila kot zasebna narodnoobrambna in šolska nadstrankarska organizacija ustanovljena leta 1885 v Ljubljani; ustanovili so jo ob tisočletnici Metodove smrti. Podpirala naj bi večje upoštevanje slovenščine kot učnega jezika v javnih šolah na Slovenskem in se bojevala zoper delo raznarodovalnih, predvsem nemških in italijanskih šolskih društev. Ustanavljala je zasebne slovenske otroške vrtce in osnovne šole v tistih krajih, v katerih avstrijske šolske oblasti kljub zadostnemu številu slovenskih učencev niso dovolile javnih šol s slovenskim učnim jezikom. Družba je slovenske javne šole podpirala tudi denarno, učiteljem, dijakom in študentom pa podarjala učne knjige in učila. Družba svetega Cirila in Metoda je delovala ne samo na slovenskem etničnem ozemlju v avstrijski polovici monarhije, pač pa še v Gradcu, Leobnu in na Dunaju med tamkajšnjimi Slovenci, podružnice pa je imela tudi med slovenskimi izseljenci v severni Ameriki. Viri njenih denarnih sredstev so bili članarine, prispevki mecenov, darila in volila, nabirki in dohodki od prireditev, ki jih je organizirala. Po koncu prve svetovne vojne je zaradi razkosanja slovenskega ozemlja izgubila svoje zavode in podružnice na Tržaškem in Koroškem, po drugi svetovni vojni pa je delovanje Družbe svetega Cirila in Metoda tako rekoč zamrlo, čeprav je v prvih povojnih letih obnovila delovanje in pomoč zamejskim Slovencem.
20. septembra 1876 se je v Mariboru začel prvi avstro-ogrski vinogradniški kongres. Organizator strokovnega dogodka, ki je v Maribor privabil ne le ključne strokovnjake iz vseh dežel monarhije, temveč tudi vodilne evropske strokovnjake tiste dobe, je bil ravnatelj tamkajšnje Deželne sadjarske in vinarske šole Hermann Goethe. Šlo je za pomemben dogodek, saj so dejavnosti, povezane s kongresom, trajale kar devet dni. Predstavljeni so bili rezultati raziskav vseh vinogradniških središč v Evropi, ki so jih spremljale razstave ter demonstracije vinogradniške in kletarske opreme, podelitve različnih priznanj in dražba vin. To je bil brez dvoma največji strokovni dogodek, pomemben za celotno avstro-ogrsko monarhijo, ki se je v 19. stoletju zgodil v Mariboru in je mesto ob Dravi postavil na zemljevid vinarske Evrope.
Pred 80. leti je nemški okupator obkolil in nato požgal vas Rašica nad Ljubljano. Požig je bil povračilni ukrep za partizanski napad na nemški avtomobil in usmrtitev šestih potnikov v njem. To je bil prvi medvojni požig kake slovenske vasi med drugo svetovno vojno. Prebivalce Rašice so nacisti izgnali na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino. Leta 1958 so ob robu vasi odkrili spominsko obeležje, posvečeno tragičnemu dogodku. Zasnoval ga je arhitekt Marko Šlajmer.
Leta 1945, v času volilne kampanje, so katoliški škofje celotne Jugoslavije izdali pastirsko pismo, v katerem so obsodili materializem novih oblasti ter zahtevali svobodo verskega tiska in katoliških šol, verouk v osnovnih in srednjih šolah, priznavanje cerkvenih porok in vračilo zaplenjenega premoženja. Pobudnik pisma, ki so ga brali tudi v slovenskih cerkvah in je izzvalo ostre reakcije oblasti, je bil zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac.
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov