Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Zlata Vokač (1926-1995) o srednjeveškem Mariboru, deželne barve – bela, modra in rdeča, Koroški okrajni šolski nadzornik piše pesmi, brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu
Ministrstvo notranjih zadev na Dunaju je leta 1848 potrdilo kranjske deželne barve: belo, modro in rdečo, ki jih je že dvanajst let prej določil cesar Ferdinand; prejšnjo zlato je zamenjala bela barva. Belo-modro-rdeča zastava je tako postala slovenska narodna zastava, prvič pa je bila izobešena že nekaj mesecev prej, 7. aprila 1848, pred gostilno »Zlata zvezda« v Wolfovi ulici v Ljubljani; za to je poskrbel pravnik, pesnik in domoljub doktor Lovro Toman.
V Šent Lovrencu na avstrijskem Koroškem se je na današnji dan leta 1926 rodil Rudolf Vouk. Bil je okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo, leta 1965 pa je prevzel vodstvo oddelka za manjšinsko šolstvo pri Deželnem šolskem svetu za Koroško. Na pedagoški akademiji v Celovcu je predaval metodiko dvojezičnega in slovenskega pouka ter sestavljal učbenike za dvojezične osnovne šole. Rudolf Vouk je v koroških slovenskih listih objavljal pesmi in mladinsko prozo ter bil leta 1952 soustanovitelj revije Mladi rod.
Pisateljica Zlata Vokač Medic je diplomirala iz svetovne književnosti in ruskega jezika s književnostjo, potem pa iz literature tudi magistrirala in doktorirala. V Mariboru je bila profesorica ruske književnosti, med drugim na Pedagoški akademiji. Ob prebiranju zgodovinskih študij o srednjeveškem Mariboru se ji je po pripovedi v spomnil vtisnil stavek: »Marburg, pomembno srednjeveško mesto, je bilo strpno in napredno mesto, saj je imelo vedno odprta vrata za begunce iz drugih dežel.« Zgodovinski roman Marpurgi se tako kot njegovo nadaljevanje Knjiga senc ukvarja z zgodovino Evrope proti koncu srednjega veka, njegovo jedro pa pomeni zgodovina Maribora in judovske skupnosti v njem. Gre za hvalnico duhovni svobodi in neodvisnosti ter za dragocen dokument zgodovinskega dogajanja ob koncu 15. stoletja. Avtorica je mojstrsko oživila srednji vek, obremenjen s težo inkvizicije in velikih preganjanj judovskih prebivalcev, hkrati pa v razcvetu z začetkom renesanse in humanizma. *Posnetek Pisateljica Zlata Vokač Medic, prejemnica Glazerjeve nagrade za življenjsko delo, se je rodila pred 95 leti (1926) v Murski Soboti.
Leta 1931 je Mariborsko gledališče krstno uprizorilo ekspresionistično dramo Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi. Na avtorjevo literarno ustvarjalnost je najbolj vplivalo njegovo službovanje v ljubljanski bolnici za duševne bolezni na Kodeljevem, čeprav je kot zdravnik tam delal le dobre tri mesece leta 1928. Prav tedaj je začel pisati igro v treh dejanjih Dogodek v mestu Gogi in jo je v grobem dokončal v treh tednih, čeprav ima končna različica letnico 1929. Zdravnik Slavko Grum je ves čas živel na obrobju slovenskega kulturnega življenja, ni se udeleževal kulturnega dogajanja, njegova literatura pa je bila doma vse do nagrade, ki so mu jo leta 1929 v Beogradu podelili za Dogodek v mestu Gogi, skoraj neopažena. Narodno gledališče v Ljubljani je njegovo željo po uprizoritvi v Beogradu nagrajene drame leta 1929 zavrnilo. Prvič so jo na Slovenskem uprizorili maja 1931 v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, na današnji dan pred 90 leti pa je bila v režiji Osipa Šesta premierna uprizoritev tudi v ljubljanski Drami. Dogodek v mestu Gogi velja za eno najboljših slovenskih dramskih besedil vseh časov, saj deluje moderno in inovativno ter zaradi družbenega sporočila Goge – mesta, kjer vladajo tesne, zadušne razmere in kjer se ne kaže nič pozitivnega – še danes omogoča aktualizacije.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Zlata Vokač (1926-1995) o srednjeveškem Mariboru, deželne barve – bela, modra in rdeča, Koroški okrajni šolski nadzornik piše pesmi, brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu
Ministrstvo notranjih zadev na Dunaju je leta 1848 potrdilo kranjske deželne barve: belo, modro in rdečo, ki jih je že dvanajst let prej določil cesar Ferdinand; prejšnjo zlato je zamenjala bela barva. Belo-modro-rdeča zastava je tako postala slovenska narodna zastava, prvič pa je bila izobešena že nekaj mesecev prej, 7. aprila 1848, pred gostilno »Zlata zvezda« v Wolfovi ulici v Ljubljani; za to je poskrbel pravnik, pesnik in domoljub doktor Lovro Toman.
V Šent Lovrencu na avstrijskem Koroškem se je na današnji dan leta 1926 rodil Rudolf Vouk. Bil je okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo, leta 1965 pa je prevzel vodstvo oddelka za manjšinsko šolstvo pri Deželnem šolskem svetu za Koroško. Na pedagoški akademiji v Celovcu je predaval metodiko dvojezičnega in slovenskega pouka ter sestavljal učbenike za dvojezične osnovne šole. Rudolf Vouk je v koroških slovenskih listih objavljal pesmi in mladinsko prozo ter bil leta 1952 soustanovitelj revije Mladi rod.
Pisateljica Zlata Vokač Medic je diplomirala iz svetovne književnosti in ruskega jezika s književnostjo, potem pa iz literature tudi magistrirala in doktorirala. V Mariboru je bila profesorica ruske književnosti, med drugim na Pedagoški akademiji. Ob prebiranju zgodovinskih študij o srednjeveškem Mariboru se ji je po pripovedi v spomnil vtisnil stavek: »Marburg, pomembno srednjeveško mesto, je bilo strpno in napredno mesto, saj je imelo vedno odprta vrata za begunce iz drugih dežel.« Zgodovinski roman Marpurgi se tako kot njegovo nadaljevanje Knjiga senc ukvarja z zgodovino Evrope proti koncu srednjega veka, njegovo jedro pa pomeni zgodovina Maribora in judovske skupnosti v njem. Gre za hvalnico duhovni svobodi in neodvisnosti ter za dragocen dokument zgodovinskega dogajanja ob koncu 15. stoletja. Avtorica je mojstrsko oživila srednji vek, obremenjen s težo inkvizicije in velikih preganjanj judovskih prebivalcev, hkrati pa v razcvetu z začetkom renesanse in humanizma. *Posnetek Pisateljica Zlata Vokač Medic, prejemnica Glazerjeve nagrade za življenjsko delo, se je rodila pred 95 leti (1926) v Murski Soboti.
Leta 1931 je Mariborsko gledališče krstno uprizorilo ekspresionistično dramo Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi. Na avtorjevo literarno ustvarjalnost je najbolj vplivalo njegovo službovanje v ljubljanski bolnici za duševne bolezni na Kodeljevem, čeprav je kot zdravnik tam delal le dobre tri mesece leta 1928. Prav tedaj je začel pisati igro v treh dejanjih Dogodek v mestu Gogi in jo je v grobem dokončal v treh tednih, čeprav ima končna različica letnico 1929. Zdravnik Slavko Grum je ves čas živel na obrobju slovenskega kulturnega življenja, ni se udeleževal kulturnega dogajanja, njegova literatura pa je bila doma vse do nagrade, ki so mu jo leta 1929 v Beogradu podelili za Dogodek v mestu Gogi, skoraj neopažena. Narodno gledališče v Ljubljani je njegovo željo po uprizoritvi v Beogradu nagrajene drame leta 1929 zavrnilo. Prvič so jo na Slovenskem uprizorili maja 1931 v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, na današnji dan pred 90 leti pa je bila v režiji Osipa Šesta premierna uprizoritev tudi v ljubljanski Drami. Dogodek v mestu Gogi velja za eno najboljših slovenskih dramskih besedil vseh časov, saj deluje moderno in inovativno ter zaradi družbenega sporočila Goge – mesta, kjer vladajo tesne, zadušne razmere in kjer se ne kaže nič pozitivnega – še danes omogoča aktualizacije.
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov