Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan, 23. september

23.09.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Zlata Vokač (1926-1995) o srednjeveškem Mariboru, deželne barve – bela, modra in rdeča, Koroški okrajni šolski nadzornik piše pesmi, brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu

Ministrstvo notranjih zadev na Dunaju je leta 1848 potrdilo kranjske deželne barve: belo, modro in rdečo, ki jih je že dvanajst let prej določil cesar Ferdinand; prejšnjo zlato je zamenjala bela barva. Belo-modro-rdeča zastava je tako postala slovenska narodna zastava, prvič pa je bila izobešena že nekaj mesecev prej, 7. aprila 1848, pred gostilno »Zlata zvezda« v Wolfovi ulici v Ljubljani; za to je poskrbel pravnik, pesnik in domoljub doktor Lovro Toman.

V Šent Lovrencu na avstrijskem Koroškem se je na današnji dan leta 1926 rodil Rudolf Vouk. Bil je okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo, leta 1965 pa je prevzel vodstvo oddelka za manjšinsko šolstvo pri Deželnem šolskem svetu za Koroško. Na pedagoški akademiji v Celovcu je predaval metodiko dvojezičnega in slovenskega pouka ter sestavljal učbenike za dvojezične osnovne šole. Rudolf Vouk je v koroških slovenskih listih objavljal pesmi in mladinsko prozo ter bil leta 1952 soustanovitelj revije Mladi rod.

Pisateljica Zlata Vokač Medic je diplomirala iz svetovne književnosti in ruskega jezika s književnostjo, potem pa iz literature tudi magistrirala in doktorirala. V Mariboru je bila profesorica ruske književnosti, med drugim na Pedagoški akademiji. Ob prebiranju zgodovinskih študij o srednjeveškem Mariboru se ji je po pripovedi v spomnil vtisnil stavek: »Marburg, pomembno srednjeveško mesto, je bilo strpno in napredno mesto, saj je imelo vedno odprta vrata za begunce iz drugih dežel.« Zgodovinski roman Marpurgi se tako kot njegovo nadaljevanje Knjiga senc ukvarja z zgodovino Evrope proti koncu srednjega veka, njegovo jedro pa pomeni zgodovina Maribora in judovske skupnosti v njem. Gre za hvalnico duhovni svobodi in neodvisnosti ter za dragocen dokument zgodovinskega dogajanja ob koncu 15. stoletja. Avtorica je mojstrsko oživila srednji vek, obremenjen s težo inkvizicije in velikih preganjanj judovskih prebivalcev, hkrati pa v razcvetu z začetkom renesanse in humanizma. *Posnetek Pisateljica Zlata Vokač Medic, prejemnica Glazerjeve nagrade za življenjsko delo, se je rodila pred 95 leti (1926) v Murski Soboti.

Leta 1931 je Mariborsko gledališče krstno uprizorilo ekspresionistično dramo Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi. Na avtorjevo literarno ustvarjalnost je najbolj vplivalo njegovo službovanje v ljubljanski bolnici za duševne bolezni na Kodeljevem, čeprav je kot zdravnik tam delal le dobre tri mesece leta 1928. Prav tedaj je začel pisati igro v treh dejanjih Dogodek v mestu Gogi in jo je v grobem dokončal v treh tednih, čeprav ima končna različica letnico 1929. Zdravnik Slavko Grum je ves čas živel na obrobju slovenskega kulturnega življenja, ni se udeleževal kulturnega dogajanja, njegova literatura pa je bila doma vse do nagrade, ki so mu jo leta 1929 v Beogradu podelili za Dogodek v mestu Gogi, skoraj neopažena. Narodno gledališče v Ljubljani je njegovo željo po uprizoritvi v Beogradu nagrajene drame leta 1929 zavrnilo. Prvič so jo na Slovenskem uprizorili maja 1931 v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, na današnji dan pred 90 leti pa je bila v režiji Osipa Šesta premierna uprizoritev tudi v ljubljanski Drami. Dogodek v mestu Gogi velja za eno najboljših slovenskih dramskih besedil vseh časov, saj deluje moderno in inovativno ter zaradi družbenega sporočila Goge – mesta, kjer vladajo tesne, zadušne razmere in kjer se ne kaže nič pozitivnega – še danes omogoča aktualizacije.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan, 23. september

23.09.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Zlata Vokač (1926-1995) o srednjeveškem Mariboru, deželne barve – bela, modra in rdeča, Koroški okrajni šolski nadzornik piše pesmi, brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu

Ministrstvo notranjih zadev na Dunaju je leta 1848 potrdilo kranjske deželne barve: belo, modro in rdečo, ki jih je že dvanajst let prej določil cesar Ferdinand; prejšnjo zlato je zamenjala bela barva. Belo-modro-rdeča zastava je tako postala slovenska narodna zastava, prvič pa je bila izobešena že nekaj mesecev prej, 7. aprila 1848, pred gostilno »Zlata zvezda« v Wolfovi ulici v Ljubljani; za to je poskrbel pravnik, pesnik in domoljub doktor Lovro Toman.

V Šent Lovrencu na avstrijskem Koroškem se je na današnji dan leta 1926 rodil Rudolf Vouk. Bil je okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo, leta 1965 pa je prevzel vodstvo oddelka za manjšinsko šolstvo pri Deželnem šolskem svetu za Koroško. Na pedagoški akademiji v Celovcu je predaval metodiko dvojezičnega in slovenskega pouka ter sestavljal učbenike za dvojezične osnovne šole. Rudolf Vouk je v koroških slovenskih listih objavljal pesmi in mladinsko prozo ter bil leta 1952 soustanovitelj revije Mladi rod.

Pisateljica Zlata Vokač Medic je diplomirala iz svetovne književnosti in ruskega jezika s književnostjo, potem pa iz literature tudi magistrirala in doktorirala. V Mariboru je bila profesorica ruske književnosti, med drugim na Pedagoški akademiji. Ob prebiranju zgodovinskih študij o srednjeveškem Mariboru se ji je po pripovedi v spomnil vtisnil stavek: »Marburg, pomembno srednjeveško mesto, je bilo strpno in napredno mesto, saj je imelo vedno odprta vrata za begunce iz drugih dežel.« Zgodovinski roman Marpurgi se tako kot njegovo nadaljevanje Knjiga senc ukvarja z zgodovino Evrope proti koncu srednjega veka, njegovo jedro pa pomeni zgodovina Maribora in judovske skupnosti v njem. Gre za hvalnico duhovni svobodi in neodvisnosti ter za dragocen dokument zgodovinskega dogajanja ob koncu 15. stoletja. Avtorica je mojstrsko oživila srednji vek, obremenjen s težo inkvizicije in velikih preganjanj judovskih prebivalcev, hkrati pa v razcvetu z začetkom renesanse in humanizma. *Posnetek Pisateljica Zlata Vokač Medic, prejemnica Glazerjeve nagrade za življenjsko delo, se je rodila pred 95 leti (1926) v Murski Soboti.

Leta 1931 je Mariborsko gledališče krstno uprizorilo ekspresionistično dramo Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi. Na avtorjevo literarno ustvarjalnost je najbolj vplivalo njegovo službovanje v ljubljanski bolnici za duševne bolezni na Kodeljevem, čeprav je kot zdravnik tam delal le dobre tri mesece leta 1928. Prav tedaj je začel pisati igro v treh dejanjih Dogodek v mestu Gogi in jo je v grobem dokončal v treh tednih, čeprav ima končna različica letnico 1929. Zdravnik Slavko Grum je ves čas živel na obrobju slovenskega kulturnega življenja, ni se udeleževal kulturnega dogajanja, njegova literatura pa je bila doma vse do nagrade, ki so mu jo leta 1929 v Beogradu podelili za Dogodek v mestu Gogi, skoraj neopažena. Narodno gledališče v Ljubljani je njegovo željo po uprizoritvi v Beogradu nagrajene drame leta 1929 zavrnilo. Prvič so jo na Slovenskem uprizorili maja 1931 v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, na današnji dan pred 90 leti pa je bila v režiji Osipa Šesta premierna uprizoritev tudi v ljubljanski Drami. Dogodek v mestu Gogi velja za eno najboljših slovenskih dramskih besedil vseh časov, saj deluje moderno in inovativno ter zaradi družbenega sporočila Goge – mesta, kjer vladajo tesne, zadušne razmere in kjer se ne kaže nič pozitivnega – še danes omogoča aktualizacije.


15.02.2024

25. februar - Jožef Mrak (1709) projektant klavž na Idrijci

Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

24. februar - Zinka Zorko (1936) preučevalka slovenskih narečij

Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

23. februar - Prešernov Sonetni venec prvič med bralci (1834)

Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

22. februar - dr. Valentin Meršol (1894) zdravnik in vodja slovenskega civilnega taborišča v Vetrinju

Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

21. februar - koda razpada države v zadnji ustavi nekdanje SFRJ (1974)

Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

20. februar - Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu (1954)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije


15.02.2024

19. februar - Črnomaljski zbor in Slovenski narodnoosvobodilni svet (1944)

Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

18. februar - lakota in oblast spodbudita pridelavo krompirja (1833)

Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

17. februar - Skladatelj Lojze Bratuž (1902) žrtev italijanskega fašističnega nasilja

Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

16.februar - Peter Kozler (1824) in njegova »velika Slovenija«

Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

15.februar - Maks Sever(1884) vzpon in nacionalizacija uspešnega podjetja

Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

14. februar - Jure Franko in olimpijsko srebro iz Sarajeva (1984)

Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

13. februar - Franta Komel (1924) in delo na področju statistike

Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

12. februar - Zoran Mušič (1909) in "Nismo poslednji"

Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

11. februar - Janez Pečar (1924) in kriminološka analiza korupcije

Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

10. februar - Marica Nadlišek Bartol (1867) urednica prvega slovenskega ženskega časopisa

Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

9. februar - Božidar Raič (1827) je prvi zapisal ime Pomurje

Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

8. februar - dan zapisan v našo kulturno in športno zgodovino

"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

7. februar - Jože Brilej (1924) učitelj, ki je pomagal zasnovati terme

Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

6. februar - 14. divizija slovenske partizanske vojske prekorači Sotlo (1944)

Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 13 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov