Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja, Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev, ena naših najbolj tankočutnih dramskih umetnic, Maribor – sedež nadškofije
24. septembra 1136 je oglejski patriarh Peregrin izdal ustanovno listino za cistercijanski samostan Stična. Samostan je kmalu postal pravo versko, duhovno, kulturno in gospodarsko središče, pomembnejše od tedanje Ljubljane. V Stični je bil od 16. do 18. stoletja tudi sedež edine glasbene šole na Slovenskem. Zgodovino samostana je podrobneje proučil zgodovinar akademik profesor doktor Jože Mlinarič iz Maribora. *Posnetek V samostanu je okoli leta 1428 nastal Stiški rokopis, naš jezikovni spomenik. Češki menih si je v svoj priročnik v staročeškem rokopisu napisal slovensko molitev pred pridigo »Milost ino gnada«, Marijino molitev »Čaščena bodi kraljica«, več osnutkov za pridige in nekaj slovenskih besed. Dvanajst let pozneje je cistercijanec slovenskega rodu v isti priročnik zapisal še prvo kitico velikonočne pesmi »Naš Gospud je od smerti vstal« in različico splošne spovedi »Ja se adpavem hudiču«. V knjigi je še latinsko-slovenski glosarček s sedmimi iztočnicami, ki pomeni začetek slovenskega slovaropisja.
Slovenski politik v habsburški monarhiji Mihael Hermann se je rodil 24. septembra 1822 v Haritzu v Avstriji. V Gradcu je doštudiral pravo in potem dvajset let služboval kot adjunkt, sodnik in sodni svetnik v različnih krajih po Štajerski. Vmes je bil kot nemški kandidati izvoljen v štajerski deželni zbor, vendar se je v njem že od začetka odločno zavzemal za slovenske narodne zahteve. Zahteval je enakopravnost slovenščine v šolah in uradih ter po interpelaciji, s katero je napadel germanizacijo slovenskega ozemlja, postal najbolj priljubljen poslanec med Slovenci. Poudarjal je tudi nujnost federalistične ureditve Avstrije. V deželnem zboru je sestavil interpelacijo z zahtevo po zedinjeni Sloveniji ter pozneje skupaj z Vošnjakom še eno, ki je zahtevala uvedbo slovenščine na vsa sodišča in v politične urade na Spodnjem Štajerskem, ustanovitev slovenske nižje gimnazije v Mariboru, uvedbo slovenskega pouka na gimnazijah v Celju in na Ptuju ter v učiteljišču v Mariboru.
Gledališka igralka in pedagoginja Mihaela Šarič je končala dunajsko dramsko šolo in pozneje je od leta 1918 do leta 1950 igrala v ljubljanski Drami; vmes je le dve sezoni nastopala v Mariboru in na Reki. Igrala je zlasti v Cankarjevih in Shakespearjevih delih. Velja za eno naših najbolj tankočutnih dramskih umetnic z velikim posluhom za odrski jezik, odlikovala pa se je tudi v umetniškem pripovedovanju. Bila je tudi profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na ljubljanski gledališki akademiji. Leta 1970 je dobila Prešernovo nagrado. Gledališka igralka in pedagoginja Mihaela Šarič se je rodila pred 130 leti (1891) v Bjelovarju na Hrvaškem.
Pred 15 leti (2006) so v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika s slovesno sveto mašo in prebiranjem listine papeža Benedikta Šestnajstega razglasili ustanovitev mariborske nadškofije in metropolije. V papeževi listini med drugim piše: » … zatorej v polnosti naše najvišje oblasti določamo, kot sledi: mariborski škofijski sedež izločimo od metropolitanskega prava ljubljanske cerkve in ga povzdignemo na stopnjo nadškofijskega in metropolitanskega sedeža. Temu sedežu hkrati dodeljujemo vse pravice in prednosti, ki jih po določbi prava imajo tudi drugi metropolitanski sedeži.« Prevod papeževe listine je prebral tedanji upokojeni mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja, Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev, ena naših najbolj tankočutnih dramskih umetnic, Maribor – sedež nadškofije
24. septembra 1136 je oglejski patriarh Peregrin izdal ustanovno listino za cistercijanski samostan Stična. Samostan je kmalu postal pravo versko, duhovno, kulturno in gospodarsko središče, pomembnejše od tedanje Ljubljane. V Stični je bil od 16. do 18. stoletja tudi sedež edine glasbene šole na Slovenskem. Zgodovino samostana je podrobneje proučil zgodovinar akademik profesor doktor Jože Mlinarič iz Maribora. *Posnetek V samostanu je okoli leta 1428 nastal Stiški rokopis, naš jezikovni spomenik. Češki menih si je v svoj priročnik v staročeškem rokopisu napisal slovensko molitev pred pridigo »Milost ino gnada«, Marijino molitev »Čaščena bodi kraljica«, več osnutkov za pridige in nekaj slovenskih besed. Dvanajst let pozneje je cistercijanec slovenskega rodu v isti priročnik zapisal še prvo kitico velikonočne pesmi »Naš Gospud je od smerti vstal« in različico splošne spovedi »Ja se adpavem hudiču«. V knjigi je še latinsko-slovenski glosarček s sedmimi iztočnicami, ki pomeni začetek slovenskega slovaropisja.
Slovenski politik v habsburški monarhiji Mihael Hermann se je rodil 24. septembra 1822 v Haritzu v Avstriji. V Gradcu je doštudiral pravo in potem dvajset let služboval kot adjunkt, sodnik in sodni svetnik v različnih krajih po Štajerski. Vmes je bil kot nemški kandidati izvoljen v štajerski deželni zbor, vendar se je v njem že od začetka odločno zavzemal za slovenske narodne zahteve. Zahteval je enakopravnost slovenščine v šolah in uradih ter po interpelaciji, s katero je napadel germanizacijo slovenskega ozemlja, postal najbolj priljubljen poslanec med Slovenci. Poudarjal je tudi nujnost federalistične ureditve Avstrije. V deželnem zboru je sestavil interpelacijo z zahtevo po zedinjeni Sloveniji ter pozneje skupaj z Vošnjakom še eno, ki je zahtevala uvedbo slovenščine na vsa sodišča in v politične urade na Spodnjem Štajerskem, ustanovitev slovenske nižje gimnazije v Mariboru, uvedbo slovenskega pouka na gimnazijah v Celju in na Ptuju ter v učiteljišču v Mariboru.
Gledališka igralka in pedagoginja Mihaela Šarič je končala dunajsko dramsko šolo in pozneje je od leta 1918 do leta 1950 igrala v ljubljanski Drami; vmes je le dve sezoni nastopala v Mariboru in na Reki. Igrala je zlasti v Cankarjevih in Shakespearjevih delih. Velja za eno naših najbolj tankočutnih dramskih umetnic z velikim posluhom za odrski jezik, odlikovala pa se je tudi v umetniškem pripovedovanju. Bila je tudi profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na ljubljanski gledališki akademiji. Leta 1970 je dobila Prešernovo nagrado. Gledališka igralka in pedagoginja Mihaela Šarič se je rodila pred 130 leti (1891) v Bjelovarju na Hrvaškem.
Pred 15 leti (2006) so v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika s slovesno sveto mašo in prebiranjem listine papeža Benedikta Šestnajstega razglasili ustanovitev mariborske nadškofije in metropolije. V papeževi listini med drugim piše: » … zatorej v polnosti naše najvišje oblasti določamo, kot sledi: mariborski škofijski sedež izločimo od metropolitanskega prava ljubljanske cerkve in ga povzdignemo na stopnjo nadškofijskega in metropolitanskega sedeža. Temu sedežu hkrati dodeljujemo vse pravice in prednosti, ki jih po določbi prava imajo tudi drugi metropolitanski sedeži.« Prevod papeževe listine je prebral tedanji upokojeni mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej.
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov