Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

»Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!« vzpon celjske plemiške rodbine, »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem, fizik, poznavalec področja velemolekul

25. septembra 1396 je bila pri Nikopolju v današnji Bolgariji bitka med ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim in turškim sultanom Bajazitom Prvim. Končala se je z zmago Turkov. V zgodovino pa se je zapisala tudi zato, ker je celjski grof Herman Drugi iz valov Donave rešil kralja Sigismunda, svojega poznejšega zeta, in za nagrado dobil Varaždin in Zágorje ter tako postal zágorski grof. S tem in nekaterimi poznejšimi dejanji so se Celjski uveljavili kot pomemben dejavnik tedanje evropske politike, med obema dinastijama so se vzpostavile povezave, ki so trajale vse do njunega izumrtja. Tudi pozneje je Herman Drugi večkrat pomagal kralju Sigismundu, tako kot na primer leta 1401, ko ga je rešil iz ujetništva upornih ogrskih plemičev. Prijateljstvo sta še dodatno potrdila leta 1405, ko je Sigismund poročil hčer Hermana Drugega, Barbaro Celjsko. Zveza s kraljem in po letu 1414 tudi nemškim cesarjem Sigismundom je Celjskim okrepila ugled in moč, to pa ni bilo po godu Habsburžanom, ki so imeli v podalpskem prostoru tako imenovane Notranje Avstrije svoje načrte.
Spori med rivali so dosegli vrhunec 30. novembra 1436, ko je takrat že cesar Sigismund Luksemburški v praškem Starem mestu poknežil Friderika Drugega Celjskega in njegovega sina Ulrika Drugega. S tem so bile celjska, ortenburška in šternberška grofija povzdignjene v kneževino rimskonemškega cesarstva.

Avstrijski slikar Johan Martin Schmidt, po svojem rojstnem kraju imenovan tudi Kremser Schmidt, je bil v naši umetnosti v dobi izzvenevanja baroka zelo vplivna osebnost. Na Slovenskem se je ohranilo približno petdeset njegovih podob, v ljudski zavesti pa je postal skoraj domač slikar, čeprav je v naših krajih slikal le nekaj let. V drugi polovici sedemdesetih let 18. stoletja so vodilni domači slikarji na Kranjskem že vsi pomrli: mednje štejemo Franca Jelovška, Janeza Valentina Metzingerja, Antona Cebeja in Fortunata Berganta. Zato so se za najpomembnejša naročila obrnili na Kremser Schmidta kot na takratnega vodilnega slikarja, ki je delal za avstrijske, nemške, češke in madžarske naročnike. Slikar Kremser Schmidt se je izvrstno ujel z našo slikarsko kulturo ter jo dopolnil z izrazitim iluzionizmom barvno-svetlobnega trepeta, kakršnega dotlej pri nas še niso poznali. Zanj je značilna svetlotemina, ki jo občudujemo na Correggiovih in Rembrandtovih slikah. Poleg teh dveh sta nanj vplivala še Castiglione in Rubens. Na Slovenskem so znane Kremser Schmidtove slike: sedem oltarnih v Velesovem; šest slik v Gornjem Gradu; po ena v Pungartu v Kranju, pri Sveti Marjeti v Dolu, pri Svetem Jerneju v Slovenski Bistrici ter stenska slika v nekdanji hiši Gabriela Gruberja v Ljubljani. Podobe v Gruberjevi kapelici je v poznih sedemdesetih letih naslikal na kraju samem, saj gre za oljne stenske poslikave, podobe za Velesovo in Gornji Grad pa je naslikal v delavnici v Steinu. Gre za slike velikih formatov, uvrščene v oltarje okvirnega tipa, v katerih je slika prevladujoča likovna sestavina. Johan Martin Schmidt, ki mu rečejo tudi avstrijski Rembrandt, se je rodil leta 1718 v umetniški družini v Grafenwörthu, večji del življenja pa je živel in vodil slikarsko delavnico v Steinu, oba kraja sta v bližini Kremsa ob Donavi.

Anton Peterlin velja za enega najpomembnejših slovenskih fizikov. Po diplomi na ljubljanski univerzi se je izpopolnjeval v Berlinu in na Planckovem inštitutu. Že v disertaciji se je usmeril na področje velemolekul. Doktoriral je leta 1938 v Berlinu in po koncu vojne postal redni profesor fizike na univerzi v Ljubljani. S svojim delom pri preučevanju velemolekul je uresničil pobudo Borisa Kidriča in ustanovil Fizikalni inštitut (sedanji Inštitut Jožefa Štefana) ter bil njegov prvi vodja. Leta 1949 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Uveljavil se je z uspešnim pedagoškim, organizacijskim in raziskovalnim delom in s pomembnimi rezultati na področju temeljnih raziskav ter tehnoloških aplikacij. O tem govorijo številna visoka priznanja, ki jih je prejel. Med njimi so: Prešernova nagrada, Binghamova medalja, nagrada Ameriške fizikalne družbe, Kidričeva nagrada, imenovanja v tri znanstvene akademije in imenovanje za častnega člana ljubljanske univerze. Anton Peterlin, ki velja za enega naših najpomembnejših fizikov, se je rodil leta 1908 v Ljubljani.

Pred 85 leti (1936) je izšla prva številka akademskega glasila za univerzitetna in javna vprašanja z naslovom “1551”. Časnik si je izbral tak naslov v spomin na leto izida prve slovenske knjige. Izhajal je v letih pred drugo svetovno vojno in je poleg univerzitetnih obravnaval številna druga javna vprašanja. Obravnaval je zahtevo po slovenski narodni in politični samoodločbi ter nasprotoval jugoslovanskemu unitarizmu. Izdajali so ga študentje, zbrani v Slovenskem klubu, ki so bili levičarsko in hkrati narodnostno usmerjeni. Njihovo geslo, zapisano tudi v uvodniku prve številke časopisa, je bilo: 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' Zadnja številka akademskega glasila “1551” je izšla junija leta 1938.