Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ciril Kren (1921-2007) primorski glasbeni ustvarjalec v Argentini, bančnik, ki je v prelomnem času razumel svoje poslanstvo, geograf, biolog in kartograf, škof Slomšek v Mariboru dobi spomenik

Odvetnik in politik Franjo Rosina je doktoriral iz prava v Gradcu; potem je bil odvetnik v Ljutomeru in Mariboru. Leta 1896 je bil v Ljutomeru izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor, po prvi svetovni vojni pa na listi Jugoslovanske demokratske stranke v Mariboru za občinskega odbornika in mestnega svetovalca. Sicer pa je bil med drugim tudi eden izmed ustanoviteljev Dolenjskega Sokola v Novem mestu. * Posnetek. Pravi vnuk dr. Andrej Rosina.
Sicer pa je Franjo Rosina leta 1918 kot podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko zelo pripomogel k temu, da je Svet 1. novembra leta 1918 v Mariboru in na slovenskem Štajerskem prevzel civilno oblast, general Rudolf Maister s slovensko vojsko pa vojaško. Kot načelnik mariborske Posojilnice je za potrebe Maistrove prve slovenske vojske zagotovil denarno posojilo v višini dveh milijonov tedanjih kron. Zato je Maister lahko svoje vojake v Mariboru plačal bolje kot nemško-avstrijska konkurenca. Znana je njegova prepričljiva izjava:
»Denar je slovenski, če nam pomaga rešiti, kar se rešiti da, je prav, če ne, gremo pa tako mi vsi in denar …«
Franjo Rosina se je rodil leta 1863 v Leskôvici pri Šmartnem. pri Litiji.

Na današnji dan leta 1901 se je v Škofji Loki rodil geograf, biolog in kartograf France Planina. Bil je med ustanovitelji Geografskega društva Slovenije in Geografskega vestnika. Kot pedagog je uvajal nove učne oblike in napisal več geografskih učbenikov. Z Valterjem Bohincem in Ivanom Selanom je pripravil zemljevide Slovenije. Bil je tudi med ustanovitelji Muzejskega društva v Škofji Loki in Loškega muzeja. Geograf, biolog in kartograf France Planina je prejel Levstikovo nagrado ter 1972. leta postal častni član Zveze geografskih društev Slovenije.

Skladatelj in zborovodja Ciril Kren je vse življenje glasbeno ustvarjal v Argentini, kamor se je napotil leta 1937, ko je odšel na pomoč bolnemu očetu. Po glasbenem izobraževanju je vodil številne zbore in skladal. Med njegovimi deli, ki so bila vsa posneta v Sloveniji, lahko omenimo: Dekletova molitev, Suita v starem slogu, Medanska uvertura, Sinfonična rapsodija in Cantata al mar. Več njegovih simfoničnih del so izvajali Simfoniki argentinskega državnega radia pod taktirko Bruna Bandinija. Samospeve je zlagal za baritonista slovenskega rodu Angela Hrovatina. Poleg simfonične glasbe in samospevov je zložil tudi zborovske in cerkvene pesmi. Ciril Kren je bil član Društva slovenskih skladateljev in Društva argentinskih skladateljev. Leta 2006 se je udeležil prve konference slovenskih skladateljev iz sveta in Slovenije, ki je potekala v Novi Gorici. Skladatelj in zborovodja Ciril Kren se je rodil pred 100 leti na Plešívem pri Medani.

Čeprav je blaženi škof Anton Martin Slomšek, ki je v Maribor prenesel sedež starodavne Lavantinske škofije, svoj prvi spomenik dobil 16 let po smrti – leta 1878 – pa to obeležje predvsem zaradi narodnostnih trenj tistega časa ni moglo biti postavljeno drugod kot v mariborski stolnici, kjer stoji še danes. Ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja je v Mariboru izšel javni razpis za postavitev spomenika Antonu Martinu Slomšku. Prvega mesta po končnem izboru niso podelili, odbor pa je odločal med osnutkoma akademskega kiparja doktorja Marjana Dreva in starejšim delom Karle Bulovec Mrak in izbral Drevovega. Spomenik Slomšku, ki je upodobljen sede s križem v desnici in knjigo, so po njem poimenovanem trgu ob mariborski stolnici odkrili na Slomškovo nedeljo – 29. septembra pred 30. leti.