Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Stotnik Miha Klavora (1905-1941) slovenski pilot – leta 1941 branilec neba nad Beogradom, mojster bidermajerskega slikarstva , uspehi svetovnega formata na področju zdravljenja opeklin, »zlati mecen umetnosti«
V gorenjski vasi Ljubno se je leta 1803 rodil slikar Mihael Stroj, ob Matevžu Langusu in Jožefu Tomincu naš tretji bidermajerski portretist. Po študiju na dunajski akademiji se je izpopolnjeval v Benetkah in Rimu, potem celih 13 let živel in deloval v Zagrebu, leta 1842 pa se je vrnil v Ljubljano. V svojih delih je zapustil pravo galerijo likov, od mladih huzarskih častnikov do portretov Stanka Vraza, Luize Pesjakove in znanih zagrebških veljakov. Bil je monden portretist, kot so pozneje postali fotografi.
Pilot – lovec Miha Klavora je najprej končal podčastniško pehotno šolo vojske Kraljevine Jugoslavije, potem pa še vojaško akademijo. Veljal je za enega najuspešnejših pilotov lovcev kraljevega vojnega letalstva. Kot pilot lovec in letalski stotnik 2. razreda je bil pripadnik 32. skupine znamenitega 6. lovskega polka, ki je odigral pomembno vlogo v odporu ob zračnem napadu na jugoslovansko prestolnico aprila 1941. Stotnik Miha Klavora je sestrelil dve nemški lovski letali in bil pozneje sestreljen v bližini kraja Irig v Vojvodini, kjer je tudi pokopan. Vojaški pilot Miha Klavora se je rodil leta 1905 v Bovcu.
30. septembra 1918 se je v Slovenski Bistrici rodila kirurginja doktorica Zora Janžekovič. Po maturi se je vpisala na Medicinsko fakulteto v Zagrebu. Takoj po študiju se je zaposlila v mariborski bolnišnici. Delovala je v kirurgiji, specializirala se je v plastični kirurgiji v Ljubljani in pozneje še v Beogradu. Posvetila se je zdravljenju opeklin. Prepričana je bila, da je tudi opekline mogoče zdraviti s kirurškim posegom. Tako je postopno razvila popolnoma novo, svojo lastno metodo zgodnjega operativnega zdravljenja globokih opeklin, ki je po letu 1961 mnogim hudim bolnikom rešila življenje. *Posnetek Za svoje raziskovalno in inovativno delo je Zora Janžekovič dobila več odlikovanj, med drugim spominsko odličje Ameriškega opeklinskega združenja s kratico ABA, leta 2004 zlati red za zasluge Republike Slovenije. Po njej je bila poimenovana nagrada Evropskega kluba za otroške opekline "zlata britev", katere prva dobitnica je bila. Danes ime Zora Janžekovič najdemo na ameriškem seznamu 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov.
Umetnostni zgodovinar Marjan Pogačnik je po diplomi iz umetnostne zgodovine in slikarstva leta 1951 na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani končal še specialko. Bil je sopotnik ljubljanske grafične šole, ustvarjal pa je predvsem v tehnikah suhe igle, gravure in jedkanice. Leta 2001 sta z ženo Bogomilo Avčin Pogačnik Narodni galeriji v Ljubljani darovala umetnikov grafični opus in dobila častna naziva »zlati mecen umetnosti«. Marjan Pogačnik se je rodil leta 1920 v Ljubljani.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Stotnik Miha Klavora (1905-1941) slovenski pilot – leta 1941 branilec neba nad Beogradom, mojster bidermajerskega slikarstva , uspehi svetovnega formata na področju zdravljenja opeklin, »zlati mecen umetnosti«
V gorenjski vasi Ljubno se je leta 1803 rodil slikar Mihael Stroj, ob Matevžu Langusu in Jožefu Tomincu naš tretji bidermajerski portretist. Po študiju na dunajski akademiji se je izpopolnjeval v Benetkah in Rimu, potem celih 13 let živel in deloval v Zagrebu, leta 1842 pa se je vrnil v Ljubljano. V svojih delih je zapustil pravo galerijo likov, od mladih huzarskih častnikov do portretov Stanka Vraza, Luize Pesjakove in znanih zagrebških veljakov. Bil je monden portretist, kot so pozneje postali fotografi.
Pilot – lovec Miha Klavora je najprej končal podčastniško pehotno šolo vojske Kraljevine Jugoslavije, potem pa še vojaško akademijo. Veljal je za enega najuspešnejših pilotov lovcev kraljevega vojnega letalstva. Kot pilot lovec in letalski stotnik 2. razreda je bil pripadnik 32. skupine znamenitega 6. lovskega polka, ki je odigral pomembno vlogo v odporu ob zračnem napadu na jugoslovansko prestolnico aprila 1941. Stotnik Miha Klavora je sestrelil dve nemški lovski letali in bil pozneje sestreljen v bližini kraja Irig v Vojvodini, kjer je tudi pokopan. Vojaški pilot Miha Klavora se je rodil leta 1905 v Bovcu.
30. septembra 1918 se je v Slovenski Bistrici rodila kirurginja doktorica Zora Janžekovič. Po maturi se je vpisala na Medicinsko fakulteto v Zagrebu. Takoj po študiju se je zaposlila v mariborski bolnišnici. Delovala je v kirurgiji, specializirala se je v plastični kirurgiji v Ljubljani in pozneje še v Beogradu. Posvetila se je zdravljenju opeklin. Prepričana je bila, da je tudi opekline mogoče zdraviti s kirurškim posegom. Tako je postopno razvila popolnoma novo, svojo lastno metodo zgodnjega operativnega zdravljenja globokih opeklin, ki je po letu 1961 mnogim hudim bolnikom rešila življenje. *Posnetek Za svoje raziskovalno in inovativno delo je Zora Janžekovič dobila več odlikovanj, med drugim spominsko odličje Ameriškega opeklinskega združenja s kratico ABA, leta 2004 zlati red za zasluge Republike Slovenije. Po njej je bila poimenovana nagrada Evropskega kluba za otroške opekline "zlata britev", katere prva dobitnica je bila. Danes ime Zora Janžekovič najdemo na ameriškem seznamu 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov.
Umetnostni zgodovinar Marjan Pogačnik je po diplomi iz umetnostne zgodovine in slikarstva leta 1951 na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani končal še specialko. Bil je sopotnik ljubljanske grafične šole, ustvarjal pa je predvsem v tehnikah suhe igle, gravure in jedkanice. Leta 2001 sta z ženo Bogomilo Avčin Pogačnik Narodni galeriji v Ljubljani darovala umetnikov grafični opus in dobila častna naziva »zlati mecen umetnosti«. Marjan Pogačnik se je rodil leta 1920 v Ljubljani.
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov