Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Stotnik Miha Klavora (1905-1941) slovenski pilot – leta 1941 branilec neba nad Beogradom, mojster bidermajerskega slikarstva , uspehi svetovnega formata na področju zdravljenja opeklin, »zlati mecen umetnosti«
V gorenjski vasi Ljubno se je leta 1803 rodil slikar Mihael Stroj, ob Matevžu Langusu in Jožefu Tomincu naš tretji bidermajerski portretist. Po študiju na dunajski akademiji se je izpopolnjeval v Benetkah in Rimu, potem celih 13 let živel in deloval v Zagrebu, leta 1842 pa se je vrnil v Ljubljano. V svojih delih je zapustil pravo galerijo likov, od mladih huzarskih častnikov do portretov Stanka Vraza, Luize Pesjakove in znanih zagrebških veljakov. Bil je monden portretist, kot so pozneje postali fotografi.
Pilot – lovec Miha Klavora je najprej končal podčastniško pehotno šolo vojske Kraljevine Jugoslavije, potem pa še vojaško akademijo. Veljal je za enega najuspešnejših pilotov lovcev kraljevega vojnega letalstva. Kot pilot lovec in letalski stotnik 2. razreda je bil pripadnik 32. skupine znamenitega 6. lovskega polka, ki je odigral pomembno vlogo v odporu ob zračnem napadu na jugoslovansko prestolnico aprila 1941. Stotnik Miha Klavora je sestrelil dve nemški lovski letali in bil pozneje sestreljen v bližini kraja Irig v Vojvodini, kjer je tudi pokopan. Vojaški pilot Miha Klavora se je rodil leta 1905 v Bovcu.
30. septembra 1918 se je v Slovenski Bistrici rodila kirurginja doktorica Zora Janžekovič. Po maturi se je vpisala na Medicinsko fakulteto v Zagrebu. Takoj po študiju se je zaposlila v mariborski bolnišnici. Delovala je v kirurgiji, specializirala se je v plastični kirurgiji v Ljubljani in pozneje še v Beogradu. Posvetila se je zdravljenju opeklin. Prepričana je bila, da je tudi opekline mogoče zdraviti s kirurškim posegom. Tako je postopno razvila popolnoma novo, svojo lastno metodo zgodnjega operativnega zdravljenja globokih opeklin, ki je po letu 1961 mnogim hudim bolnikom rešila življenje. *Posnetek Za svoje raziskovalno in inovativno delo je Zora Janžekovič dobila več odlikovanj, med drugim spominsko odličje Ameriškega opeklinskega združenja s kratico ABA, leta 2004 zlati red za zasluge Republike Slovenije. Po njej je bila poimenovana nagrada Evropskega kluba za otroške opekline "zlata britev", katere prva dobitnica je bila. Danes ime Zora Janžekovič najdemo na ameriškem seznamu 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov.
Umetnostni zgodovinar Marjan Pogačnik je po diplomi iz umetnostne zgodovine in slikarstva leta 1951 na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani končal še specialko. Bil je sopotnik ljubljanske grafične šole, ustvarjal pa je predvsem v tehnikah suhe igle, gravure in jedkanice. Leta 2001 sta z ženo Bogomilo Avčin Pogačnik Narodni galeriji v Ljubljani darovala umetnikov grafični opus in dobila častna naziva »zlati mecen umetnosti«. Marjan Pogačnik se je rodil leta 1920 v Ljubljani.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Stotnik Miha Klavora (1905-1941) slovenski pilot – leta 1941 branilec neba nad Beogradom, mojster bidermajerskega slikarstva , uspehi svetovnega formata na področju zdravljenja opeklin, »zlati mecen umetnosti«
V gorenjski vasi Ljubno se je leta 1803 rodil slikar Mihael Stroj, ob Matevžu Langusu in Jožefu Tomincu naš tretji bidermajerski portretist. Po študiju na dunajski akademiji se je izpopolnjeval v Benetkah in Rimu, potem celih 13 let živel in deloval v Zagrebu, leta 1842 pa se je vrnil v Ljubljano. V svojih delih je zapustil pravo galerijo likov, od mladih huzarskih častnikov do portretov Stanka Vraza, Luize Pesjakove in znanih zagrebških veljakov. Bil je monden portretist, kot so pozneje postali fotografi.
Pilot – lovec Miha Klavora je najprej končal podčastniško pehotno šolo vojske Kraljevine Jugoslavije, potem pa še vojaško akademijo. Veljal je za enega najuspešnejših pilotov lovcev kraljevega vojnega letalstva. Kot pilot lovec in letalski stotnik 2. razreda je bil pripadnik 32. skupine znamenitega 6. lovskega polka, ki je odigral pomembno vlogo v odporu ob zračnem napadu na jugoslovansko prestolnico aprila 1941. Stotnik Miha Klavora je sestrelil dve nemški lovski letali in bil pozneje sestreljen v bližini kraja Irig v Vojvodini, kjer je tudi pokopan. Vojaški pilot Miha Klavora se je rodil leta 1905 v Bovcu.
30. septembra 1918 se je v Slovenski Bistrici rodila kirurginja doktorica Zora Janžekovič. Po maturi se je vpisala na Medicinsko fakulteto v Zagrebu. Takoj po študiju se je zaposlila v mariborski bolnišnici. Delovala je v kirurgiji, specializirala se je v plastični kirurgiji v Ljubljani in pozneje še v Beogradu. Posvetila se je zdravljenju opeklin. Prepričana je bila, da je tudi opekline mogoče zdraviti s kirurškim posegom. Tako je postopno razvila popolnoma novo, svojo lastno metodo zgodnjega operativnega zdravljenja globokih opeklin, ki je po letu 1961 mnogim hudim bolnikom rešila življenje. *Posnetek Za svoje raziskovalno in inovativno delo je Zora Janžekovič dobila več odlikovanj, med drugim spominsko odličje Ameriškega opeklinskega združenja s kratico ABA, leta 2004 zlati red za zasluge Republike Slovenije. Po njej je bila poimenovana nagrada Evropskega kluba za otroške opekline "zlata britev", katere prva dobitnica je bila. Danes ime Zora Janžekovič najdemo na ameriškem seznamu 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov.
Umetnostni zgodovinar Marjan Pogačnik je po diplomi iz umetnostne zgodovine in slikarstva leta 1951 na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani končal še specialko. Bil je sopotnik ljubljanske grafične šole, ustvarjal pa je predvsem v tehnikah suhe igle, gravure in jedkanice. Leta 2001 sta z ženo Bogomilo Avčin Pogačnik Narodni galeriji v Ljubljani darovala umetnikov grafični opus in dobila častna naziva »zlati mecen umetnosti«. Marjan Pogačnik se je rodil leta 1920 v Ljubljani.
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov