Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Alma Karlin (1889-1950) svetovna popotnica in pisateljica iz Celja, začetnik naše arheologije, zasluge za umetnoobrtne poklice, France Marolt ustanovi Akademski pevski zbor
Zgodovinar, geograf in arheolog Simon Rutar je po končanem študiju zgodovine in geografije leta 1877 na graški univerzi kot gimnazijski profesor poučeval v Gorici, Kotorju, Splitu in Ljubljani. Leta 1889 ga je dunajska Centralna komisija za preučevanje in ohranjanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov imenovala za konservatorja na Kranjskem. Rutar velja za začetnika slovenske arheologije; poročal je o arheoloških najdiščih, preučeval rimske ceste, ostanke poznoantičnih zapornih zidov na Krasu, identificiral antične toponime ter objavil prvo slovensko arheološko izrazje. Simon Rutar, ki je med drugim napisal tudi prvo samostojno monografijo v slovenščini o Beneških Slovencih, se je rodil na današnji dan pred 170 leti (1851) v Krnu pri Tolminu.
Naravoslovec in organizator šolstva Ivan Šubic je na Dunaju končal študij naravoslovja in matematike. Po diplomi je učil na srednjih šolah v Ljubljani, po nadaljnjem izpopolnjevanju na Dunaju pa je leta 1888 postal vodja nove Strokovne šole za lesno industrijo ter Strokovne šole za umetno vezenje in šivanje čipk v Ljubljani, nato pa je vodil združeno državno obrtno šolo oziroma tehniško srednjo šolo. Ivan Šubic je bil zaslužen za zgraditev njenega poslopja ob Aškerčevi cesti v Ljubljani leta 1911 in za uvedbo različnih programov za umetnoobrtne poklice. Bil je tudi višji šolski nadzornik in dolgoleten konservator pri osrednji komisiji za varstvo umetnostnih in zgodovinskih spomenikov. Naravoslovec Ivan Šubic se je rodil leta 1856 v Poljanah nad Škofjo Loko.
Pisateljica, etnografinja in popotnica Alama Karlin s celim imenom Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin je v Gradcu, Parizu in Londonu študirala jezike. Na začetku prve svetovne vojne se je umaknila na Švedsko in Norveško, saj je bila kot državljanka Avstro-Ogrske v Angliji nezaželena. Leta 1919 se je vrnila v rojstno Celje in v naslednjih desetih letih prepotovala velik del sveta. Že med potovanjem je v časopisih in revijah objavljala novele, reportaže in podlistke, po vrnitvi pa je napisala nekaj večjih del v nemščini. Nekatere izmed dvaindvajsetih knjig so ponatisnili, nekatere pa prevedli v angleščino, francoščino in finščino; troje njenih najpomembnejših popotniških knjig je takrat doseglo naklado kar 80.000 izvodov. Švedska pisateljica in Nobelova nagrajenka Selma Lagerlöf jo je predlagala celo za Nobelovo nagrado za književnost. Nacisti so njene knjige uvrstili med nezaželene in prepovedane, saj je odklanja njihovo ideologijo. Ko je leta 1944 izvedela, da je na seznamu za aretacijo, se je pridružila partizanom in konec vojne dočakala v Bariju v Italiji. Njeno bogato etnološko in naravoslovno zbirko hrani Pokrajinski muzej v Celju, rokopisno zapuščino pa Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Alma Karlin se je rodila leta 1889 v Celju.
Akademski pevski zbor so ustanovili v Ljubljani na današnji dan pred 95 leti (1926). Približno šestdeset pevcev, študentov ljubljanske univerze, nekaj opernih solistov in gojencev ljubljanskega konservatorija je kot prvi dirigent vodil France Marolt. Zbor je bil s svojo visoko umetniško in tehnično ravnjo v letih med obema vojnama eden najboljših pri nas. Marolt je posebno pozornost posvečal sodobnemu odnosu do ljudske pesmi in v slogovno zaokroženih programih zbral celotno slovensko zborovsko izročilo od renesanse do moderne. Zaradi naprednih idej se je Akademski pevski zbor večkrat bojeval za obstanek, svoje politično prepričanje pa je izrazil na zadnjem koncertu decembra leta 1941 v Unionski dvorani v Ljubljani; ta je prerastel v pravo protifašistično demonstracijo. Tradicijo predvojnega zbora danes nadaljuje Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Alma Karlin (1889-1950) svetovna popotnica in pisateljica iz Celja, začetnik naše arheologije, zasluge za umetnoobrtne poklice, France Marolt ustanovi Akademski pevski zbor
Zgodovinar, geograf in arheolog Simon Rutar je po končanem študiju zgodovine in geografije leta 1877 na graški univerzi kot gimnazijski profesor poučeval v Gorici, Kotorju, Splitu in Ljubljani. Leta 1889 ga je dunajska Centralna komisija za preučevanje in ohranjanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov imenovala za konservatorja na Kranjskem. Rutar velja za začetnika slovenske arheologije; poročal je o arheoloških najdiščih, preučeval rimske ceste, ostanke poznoantičnih zapornih zidov na Krasu, identificiral antične toponime ter objavil prvo slovensko arheološko izrazje. Simon Rutar, ki je med drugim napisal tudi prvo samostojno monografijo v slovenščini o Beneških Slovencih, se je rodil na današnji dan pred 170 leti (1851) v Krnu pri Tolminu.
Naravoslovec in organizator šolstva Ivan Šubic je na Dunaju končal študij naravoslovja in matematike. Po diplomi je učil na srednjih šolah v Ljubljani, po nadaljnjem izpopolnjevanju na Dunaju pa je leta 1888 postal vodja nove Strokovne šole za lesno industrijo ter Strokovne šole za umetno vezenje in šivanje čipk v Ljubljani, nato pa je vodil združeno državno obrtno šolo oziroma tehniško srednjo šolo. Ivan Šubic je bil zaslužen za zgraditev njenega poslopja ob Aškerčevi cesti v Ljubljani leta 1911 in za uvedbo različnih programov za umetnoobrtne poklice. Bil je tudi višji šolski nadzornik in dolgoleten konservator pri osrednji komisiji za varstvo umetnostnih in zgodovinskih spomenikov. Naravoslovec Ivan Šubic se je rodil leta 1856 v Poljanah nad Škofjo Loko.
Pisateljica, etnografinja in popotnica Alama Karlin s celim imenom Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin je v Gradcu, Parizu in Londonu študirala jezike. Na začetku prve svetovne vojne se je umaknila na Švedsko in Norveško, saj je bila kot državljanka Avstro-Ogrske v Angliji nezaželena. Leta 1919 se je vrnila v rojstno Celje in v naslednjih desetih letih prepotovala velik del sveta. Že med potovanjem je v časopisih in revijah objavljala novele, reportaže in podlistke, po vrnitvi pa je napisala nekaj večjih del v nemščini. Nekatere izmed dvaindvajsetih knjig so ponatisnili, nekatere pa prevedli v angleščino, francoščino in finščino; troje njenih najpomembnejših popotniških knjig je takrat doseglo naklado kar 80.000 izvodov. Švedska pisateljica in Nobelova nagrajenka Selma Lagerlöf jo je predlagala celo za Nobelovo nagrado za književnost. Nacisti so njene knjige uvrstili med nezaželene in prepovedane, saj je odklanja njihovo ideologijo. Ko je leta 1944 izvedela, da je na seznamu za aretacijo, se je pridružila partizanom in konec vojne dočakala v Bariju v Italiji. Njeno bogato etnološko in naravoslovno zbirko hrani Pokrajinski muzej v Celju, rokopisno zapuščino pa Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Alma Karlin se je rodila leta 1889 v Celju.
Akademski pevski zbor so ustanovili v Ljubljani na današnji dan pred 95 leti (1926). Približno šestdeset pevcev, študentov ljubljanske univerze, nekaj opernih solistov in gojencev ljubljanskega konservatorija je kot prvi dirigent vodil France Marolt. Zbor je bil s svojo visoko umetniško in tehnično ravnjo v letih med obema vojnama eden najboljših pri nas. Marolt je posebno pozornost posvečal sodobnemu odnosu do ljudske pesmi in v slogovno zaokroženih programih zbral celotno slovensko zborovsko izročilo od renesanse do moderne. Zaradi naprednih idej se je Akademski pevski zbor večkrat bojeval za obstanek, svoje politično prepričanje pa je izrazil na zadnjem koncertu decembra leta 1941 v Unionski dvorani v Ljubljani; ta je prerastel v pravo protifašistično demonstracijo. Tradicijo predvojnega zbora danes nadaljuje Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča.
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov