Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Alma Karlin (1889-1950) svetovna popotnica in pisateljica iz Celja, začetnik naše arheologije, zasluge za umetnoobrtne poklice, France Marolt ustanovi Akademski pevski zbor

Zgodovinar, geograf in arheolog Simon Rutar je po končanem študiju zgodovine in geografije leta 1877 na graški univerzi kot gimnazijski profesor poučeval v Gorici, Kotorju, Splitu in Ljubljani. Leta 1889 ga je dunajska Centralna komisija za preučevanje in ohranjanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov imenovala za konservatorja na Kranjskem. Rutar velja za začetnika slovenske arheologije; poročal je o arheoloških najdiščih, preučeval rimske ceste, ostanke poznoantičnih zapornih zidov na Krasu, identificiral antične toponime ter objavil prvo slovensko arheološko izrazje. Simon Rutar, ki je med drugim napisal tudi prvo samostojno monografijo v slovenščini o Beneških Slovencih, se je rodil na današnji dan pred 170 leti (1851) v Krnu pri Tolminu.

Naravoslovec in organizator šolstva Ivan Šubic je na Dunaju končal študij naravoslovja in matematike. Po diplomi je učil na srednjih šolah v Ljubljani, po nadaljnjem izpopolnjevanju na Dunaju pa je leta 1888 postal vodja nove Strokovne šole za lesno industrijo ter Strokovne šole za umetno vezenje in šivanje čipk v Ljubljani, nato pa je vodil združeno državno obrtno šolo oziroma tehniško srednjo šolo. Ivan Šubic je bil zaslužen za zgraditev njenega poslopja ob Aškerčevi cesti v Ljubljani leta 1911 in za uvedbo različnih programov za umetnoobrtne poklice. Bil je tudi višji šolski nadzornik in dolgoleten konservator pri osrednji komisiji za varstvo umetnostnih in zgodovinskih spomenikov. Naravoslovec Ivan Šubic se je rodil leta 1856 v Poljanah nad Škofjo Loko.

Pisateljica, etnografinja in popotnica Alama Karlin s celim imenom Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin je v Gradcu, Parizu in Londonu študirala jezike. Na začetku prve svetovne vojne se je umaknila na Švedsko in Norveško, saj je bila kot državljanka Avstro-Ogrske v Angliji nezaželena. Leta 1919 se je vrnila v rojstno Celje in v naslednjih desetih letih prepotovala velik del sveta. Že med potovanjem je v časopisih in revijah objavljala novele, reportaže in podlistke, po vrnitvi pa je napisala nekaj večjih del v nemščini. Nekatere izmed dvaindvajsetih knjig so ponatisnili, nekatere pa prevedli v angleščino, francoščino in finščino; troje njenih najpomembnejših popotniških knjig je takrat doseglo naklado kar 80.000 izvodov. Švedska pisateljica in Nobelova nagrajenka Selma Lagerlöf jo je predlagala celo za Nobelovo nagrado za književnost. Nacisti so njene knjige uvrstili med nezaželene in prepovedane, saj je odklanja njihovo ideologijo. Ko je leta 1944 izvedela, da je na seznamu za aretacijo, se je pridružila partizanom in konec vojne dočakala v Bariju v Italiji. Njeno bogato etnološko in naravoslovno zbirko hrani Pokrajinski muzej v Celju, rokopisno zapuščino pa Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Alma Karlin se je rodila leta 1889 v Celju.

Akademski pevski zbor so ustanovili v Ljubljani na današnji dan pred 95 leti (1926). Približno šestdeset pevcev, študentov ljubljanske univerze, nekaj opernih solistov in gojencev ljubljanskega konservatorija je kot prvi dirigent vodil France Marolt. Zbor je bil s svojo visoko umetniško in tehnično ravnjo v letih med obema vojnama eden najboljših pri nas. Marolt je posebno pozornost posvečal sodobnemu odnosu do ljudske pesmi in v slogovno zaokroženih programih zbral celotno slovensko zborovsko izročilo od renesanse do moderne. Zaradi naprednih idej se je Akademski pevski zbor večkrat bojeval za obstanek, svoje politično prepričanje pa je izrazil na zadnjem koncertu decembra leta 1941 v Unionski dvorani v Ljubljani; ta je prerastel v pravo protifašistično demonstracijo. Tradicijo predvojnega zbora danes nadaljuje Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča.