Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Oton Jugovec (1921-1987) eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture, bibliografija slovenskih časnikov in časopisov, režiser radijskih iger, partizanski napad na Lož
19. oktobra 1876 se je v Ledineku pri Sveti Ani v Slovenskih goricah rodil literarni zgodovinar, leksikograf in bibliograf Janko Šlebinger. Po gimnaziji v Mariboru je na Dunaju študiral slavistiko in germanistiko. V letih od 1927 do 1946 je bil ravnatelj Študijske, pozneje Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Že med študijem se je usmeril v bibliografijo in leta 1907 izdal knjigo "Slovenska bibliografija", ki velja za njegovo najpomembnejše delo. Pozneje je objavljal posamezne strokovne in osebne bibliografije ter med drugim napisal bibliografijo slovenskih časnikov in časopisov. Janko Šlebinger je bil tudi eden izmed urednikov Slovenskega bibliografskega leksikona. Napisal je vrsto prispevkov, zlasti o štajerskih in prekmurskih piscih, poleg tega pa je uredil zbrane spise Podlimbarskega in nekaj knjig drugih slovenskih klasikov.
Arhitekt Oton Jugovec je bil pred vojno vodja džezovskega orkestra »Veseli berači«, eden prvih povojnih dopisnikov jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug iz Gorice, pa tudi eden prvih prejemnikov štipendije češkoslovaške vlade za študij arhitekture v Pragi. Po vrnitvi v domovino leta 1948 je študij nadaljeval v Ljubljani, tam je tudi diplomiral. Izhodišče njegove arhitekture sta racionalizem in stroga podreditev sodobni konstrukcijski logiki; v takem purističnem slogu je leta 1960 zasnoval bencinsko črpalko v Kopru. Reaktorski center v Pódgorici pri Ljubljani, ki ga je projektiral leto pozneje, pa kaže inventivno oblikovanje prostora ter s stilizirano gobasto obsekano obliko reaktorja občutek za material in arhitekturno simboliko. Načrtoval je tudi Kulturni dom španskih borcev v Ljubljani; ta zgradba iz leta 1980 s poudarjenim vhodom in stopniščem ter skrbno obdelavo strukture zunanjih sten kaže odmeve postmodernizma. *Posnetek Arhitekt Oton Jugovec, prejemnik Plečnikove in Prešernove nagrade, se je rodil pred sto leti (1921.) v Radljah ob Dravi.
Dramatik, režiser in igralec Marjan Marinc je med drugo svetovno vojno deloval v partizanskem gledališču, bil do leta 1955 režiser v novosadski operi, potem pa do leta 1975 urednik zabavnih oddaj in režiser pri Radiu Ljubljana. Med vojno je pisal skeče, po vojni pa komedije; igrali so jih predvsem v amaterskih gledališčih. Nekatere njegove radijske igre za otroke so izvajale tudi tuje radijske postaje. Tako je zvenel kot pripovedovalec v Prigodah Lažnivega kljukca: *Posnetek Leta 1989 je prejel Ježkovo nagrado. Marjan Marinc se je rodil pred sto leti (1921.) v Kamniku.
Na večer 19. oktobra pred 80-imi leti so borci dela krimskega partizanskega bataljona pod vodstvom poročnika jugoslovanske kraljeve vojske, 26-letnega Ljuba Šercerja, napadli italijansko okupacijsko posadko v Ložu. Poleg poveljnika postojanke so zajeli tudi večjo količino orožja, streliva in vojaške opreme. Nekoliko pozneje je drugi del bataljona napadel skladišče razstreliva v naselju Bezulják. Napad na Lož je vzbudil zelo veliko pozornost, saj se je s poročilom seznanilo tudi najvišje italijansko vojaško in politično vodstvo. Italijani so v povračilo zajeli več deset vaščanov Loža in Bezuljáka, nekatere so pozneje izpustili, druge pa poslali v ljubljanske zapore. Novembra istega leta so ob pomoči izdaje ujeli Ljuba Šercerja in še nekaj drugih borcev ter jih na procesu obsodili na smrtne ali dolge zaporne kazni. To je bil eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile v prvem letu vojne v tedanji Ljubljanski pokrajini.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Oton Jugovec (1921-1987) eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture, bibliografija slovenskih časnikov in časopisov, režiser radijskih iger, partizanski napad na Lož
19. oktobra 1876 se je v Ledineku pri Sveti Ani v Slovenskih goricah rodil literarni zgodovinar, leksikograf in bibliograf Janko Šlebinger. Po gimnaziji v Mariboru je na Dunaju študiral slavistiko in germanistiko. V letih od 1927 do 1946 je bil ravnatelj Študijske, pozneje Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Že med študijem se je usmeril v bibliografijo in leta 1907 izdal knjigo "Slovenska bibliografija", ki velja za njegovo najpomembnejše delo. Pozneje je objavljal posamezne strokovne in osebne bibliografije ter med drugim napisal bibliografijo slovenskih časnikov in časopisov. Janko Šlebinger je bil tudi eden izmed urednikov Slovenskega bibliografskega leksikona. Napisal je vrsto prispevkov, zlasti o štajerskih in prekmurskih piscih, poleg tega pa je uredil zbrane spise Podlimbarskega in nekaj knjig drugih slovenskih klasikov.
Arhitekt Oton Jugovec je bil pred vojno vodja džezovskega orkestra »Veseli berači«, eden prvih povojnih dopisnikov jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug iz Gorice, pa tudi eden prvih prejemnikov štipendije češkoslovaške vlade za študij arhitekture v Pragi. Po vrnitvi v domovino leta 1948 je študij nadaljeval v Ljubljani, tam je tudi diplomiral. Izhodišče njegove arhitekture sta racionalizem in stroga podreditev sodobni konstrukcijski logiki; v takem purističnem slogu je leta 1960 zasnoval bencinsko črpalko v Kopru. Reaktorski center v Pódgorici pri Ljubljani, ki ga je projektiral leto pozneje, pa kaže inventivno oblikovanje prostora ter s stilizirano gobasto obsekano obliko reaktorja občutek za material in arhitekturno simboliko. Načrtoval je tudi Kulturni dom španskih borcev v Ljubljani; ta zgradba iz leta 1980 s poudarjenim vhodom in stopniščem ter skrbno obdelavo strukture zunanjih sten kaže odmeve postmodernizma. *Posnetek Arhitekt Oton Jugovec, prejemnik Plečnikove in Prešernove nagrade, se je rodil pred sto leti (1921.) v Radljah ob Dravi.
Dramatik, režiser in igralec Marjan Marinc je med drugo svetovno vojno deloval v partizanskem gledališču, bil do leta 1955 režiser v novosadski operi, potem pa do leta 1975 urednik zabavnih oddaj in režiser pri Radiu Ljubljana. Med vojno je pisal skeče, po vojni pa komedije; igrali so jih predvsem v amaterskih gledališčih. Nekatere njegove radijske igre za otroke so izvajale tudi tuje radijske postaje. Tako je zvenel kot pripovedovalec v Prigodah Lažnivega kljukca: *Posnetek Leta 1989 je prejel Ježkovo nagrado. Marjan Marinc se je rodil pred sto leti (1921.) v Kamniku.
Na večer 19. oktobra pred 80-imi leti so borci dela krimskega partizanskega bataljona pod vodstvom poročnika jugoslovanske kraljeve vojske, 26-letnega Ljuba Šercerja, napadli italijansko okupacijsko posadko v Ložu. Poleg poveljnika postojanke so zajeli tudi večjo količino orožja, streliva in vojaške opreme. Nekoliko pozneje je drugi del bataljona napadel skladišče razstreliva v naselju Bezulják. Napad na Lož je vzbudil zelo veliko pozornost, saj se je s poročilom seznanilo tudi najvišje italijansko vojaško in politično vodstvo. Italijani so v povračilo zajeli več deset vaščanov Loža in Bezuljáka, nekatere so pozneje izpustili, druge pa poslali v ljubljanske zapore. Novembra istega leta so ob pomoči izdaje ujeli Ljuba Šercerja in še nekaj drugih borcev ter jih na procesu obsodili na smrtne ali dolge zaporne kazni. To je bil eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile v prvem letu vojne v tedanji Ljubljanski pokrajini.
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov