Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Karol Grossman (1864-1929) in naše prve gibljive slike, pesnik sorškega polja, na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog, Slovenija in Hrvaška skupaj v projekt jedrske elektrarne
Leta 1835 se je v Podreči na Sorškem polju rodil pesnik in pripovednik Simon Jenko. Kot gimnazijec je postal član krožka narodnozavednih in literarno nadarjenih srednješolcev, ki so izdajali tudi leposlovni rokopisni list Vaje; postal je njegov vodilni pesnik. Na začetek in poznejši razvoj Jenkove poezije so med drugim vplivali njegova ljubezenska doživetja ter dela uglednih pesnikov tedanje dobe, med njimi tudi Prešerna. Za razvoj njegove nacionalne poezije so bili še zlasti pomembni politično dogajanje v petdesetih letih 19. stoletja ter njegove življenjske, socialne in moralne stiske iz dunajskih let. Simon Jenko je v pesmih poleg osebnega izkustva izražal tudi narodne in socialnopolitične težnje ter prevladujočo filozofsko misel dobe, v kateri je živel.
Karol Grossman velja za pionirja slovenskega in jugoslovanskega filma. Kot odvetnik je deloval v Ljutomeru bil pa je tudi pomemben narodni buditelj. Leta 1905 je posnel dva kratka dokumentarna filma “Odhod od maše” in “Sejem v Ljutomeru”, naslednje leto pa kratki družinski dokumentarec “Na domačem vrtu”. To so bili prvi slovenski dokumentarni filmi. Ohranil jih je Marjan Cilař, ki je močno poškodovane izvirnike presnel. Karol Grossmann, ki sodi tudi med začetnike slovenske umetniške fotografije, se je rodil leta 1864 v Drakovcih pri Ljutomeru.
Igralec, pisec in režiser Jožko Lukeš se je že s 16-imi leti pridružil ljubiteljem mariborskega Ljudskega odra, kjer so bili njegovi soigralci Štefka Drolc, Hinko Leskovšek in Franjo Kumer. Sledili sta dramska šola, ki jo je vodil Jože Kovič, in zasebna šola Vladimirja Skrbinška. Sodeloval je tudi v avantgardnem Neodvisnem gledališču Frana Žižka. Po vojni je nadaljeval delo v sindikalni gledališki skupini brigade na progi Brčko-Banovići, v prvi povojni sezoni pa se je zaposlil v SNG Maribor. Leta 1946 ga je ministrstvo za kulturo premestilo v Slovensko narodno gledališče Trst, predhodnika Slovenskega stalnega gledališča Trst. Petintrideset let je ostal zvest temu kolektivu. *Posnetek Napisal in režiral je tudi izvirno dramo Prgišče zemlje, ki so jo uprizorili v tržaškem gledališču. Delo obravnava probleme razlaščanja slovenskih kmetov v okolici Trsta, utapljanja v tujstvu in politično razcepljenost Slovencev. Italijanske oblasti so uprizoritev tega dela močno ovirale, a so na koncu delo uspešno predstavili domači publiki, pa tudi na Sterijevem pozorju. Jožko Lukeš se je preizkusil tudi v TV-igrah, na filmu pa se ga spomnimo iz Cvetja v jeseni in Idealista. Rodil se je leta 1920 v Mariboru.
Predsednik izvršnega sveta slovenske skupščine Stane Kavčič in predsednik izvršnega sveta hrvaškega sabora Dragutin Haramija sta 27. oktobra 1970 podpisala sporazum o skupni graditvi jedrske elektrarne v Krškem. Investitorja Savske elektrarne iz Ljubljane in Elektroprivreda iz Zagreba sta avgusta 1974 sklenila pogodbo o dobavi opreme in graditvi jedrske elektrarne moči 632 MW z ameriškim podjetjem Westinghouse Electric Corporation, projektant je bilo podjetje Gilbert Associates Inc., izvajalca del na gradbišču domači podjetji Gradis in Hidroelektra, montažo pa sta izvajala mariborska Hidromontaža in Đuro Đaković iz Slavonskega Broda. Skupaj je v projektu sodelovalo več kot šestdeset slovenskih in jugoslovanskih podjetij. Izkopi in gradbena dela so se začeli aprila 1975, prva verižna reakcija je stekla septembra 1981, z vso zmogljivostjo pa je jedrska elektrarna v Krškem začela delovati avgusta 1982.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Karol Grossman (1864-1929) in naše prve gibljive slike, pesnik sorškega polja, na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog, Slovenija in Hrvaška skupaj v projekt jedrske elektrarne
Leta 1835 se je v Podreči na Sorškem polju rodil pesnik in pripovednik Simon Jenko. Kot gimnazijec je postal član krožka narodnozavednih in literarno nadarjenih srednješolcev, ki so izdajali tudi leposlovni rokopisni list Vaje; postal je njegov vodilni pesnik. Na začetek in poznejši razvoj Jenkove poezije so med drugim vplivali njegova ljubezenska doživetja ter dela uglednih pesnikov tedanje dobe, med njimi tudi Prešerna. Za razvoj njegove nacionalne poezije so bili še zlasti pomembni politično dogajanje v petdesetih letih 19. stoletja ter njegove življenjske, socialne in moralne stiske iz dunajskih let. Simon Jenko je v pesmih poleg osebnega izkustva izražal tudi narodne in socialnopolitične težnje ter prevladujočo filozofsko misel dobe, v kateri je živel.
Karol Grossman velja za pionirja slovenskega in jugoslovanskega filma. Kot odvetnik je deloval v Ljutomeru bil pa je tudi pomemben narodni buditelj. Leta 1905 je posnel dva kratka dokumentarna filma “Odhod od maše” in “Sejem v Ljutomeru”, naslednje leto pa kratki družinski dokumentarec “Na domačem vrtu”. To so bili prvi slovenski dokumentarni filmi. Ohranil jih je Marjan Cilař, ki je močno poškodovane izvirnike presnel. Karol Grossmann, ki sodi tudi med začetnike slovenske umetniške fotografije, se je rodil leta 1864 v Drakovcih pri Ljutomeru.
Igralec, pisec in režiser Jožko Lukeš se je že s 16-imi leti pridružil ljubiteljem mariborskega Ljudskega odra, kjer so bili njegovi soigralci Štefka Drolc, Hinko Leskovšek in Franjo Kumer. Sledili sta dramska šola, ki jo je vodil Jože Kovič, in zasebna šola Vladimirja Skrbinška. Sodeloval je tudi v avantgardnem Neodvisnem gledališču Frana Žižka. Po vojni je nadaljeval delo v sindikalni gledališki skupini brigade na progi Brčko-Banovići, v prvi povojni sezoni pa se je zaposlil v SNG Maribor. Leta 1946 ga je ministrstvo za kulturo premestilo v Slovensko narodno gledališče Trst, predhodnika Slovenskega stalnega gledališča Trst. Petintrideset let je ostal zvest temu kolektivu. *Posnetek Napisal in režiral je tudi izvirno dramo Prgišče zemlje, ki so jo uprizorili v tržaškem gledališču. Delo obravnava probleme razlaščanja slovenskih kmetov v okolici Trsta, utapljanja v tujstvu in politično razcepljenost Slovencev. Italijanske oblasti so uprizoritev tega dela močno ovirale, a so na koncu delo uspešno predstavili domači publiki, pa tudi na Sterijevem pozorju. Jožko Lukeš se je preizkusil tudi v TV-igrah, na filmu pa se ga spomnimo iz Cvetja v jeseni in Idealista. Rodil se je leta 1920 v Mariboru.
Predsednik izvršnega sveta slovenske skupščine Stane Kavčič in predsednik izvršnega sveta hrvaškega sabora Dragutin Haramija sta 27. oktobra 1970 podpisala sporazum o skupni graditvi jedrske elektrarne v Krškem. Investitorja Savske elektrarne iz Ljubljane in Elektroprivreda iz Zagreba sta avgusta 1974 sklenila pogodbo o dobavi opreme in graditvi jedrske elektrarne moči 632 MW z ameriškim podjetjem Westinghouse Electric Corporation, projektant je bilo podjetje Gilbert Associates Inc., izvajalca del na gradbišču domači podjetji Gradis in Hidroelektra, montažo pa sta izvajala mariborska Hidromontaža in Đuro Đaković iz Slavonskega Broda. Skupaj je v projektu sodelovalo več kot šestdeset slovenskih in jugoslovanskih podjetij. Izkopi in gradbena dela so se začeli aprila 1975, prva verižna reakcija je stekla septembra 1981, z vso zmogljivostjo pa je jedrska elektrarna v Krškem začela delovati avgusta 1982.
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Neveljaven email naslov