Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Karol Grossman (1864-1929) in naše prve gibljive slike, pesnik sorškega polja, na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog, Slovenija in Hrvaška skupaj v projekt jedrske elektrarne

Leta 1835 se je v Podreči na Sorškem polju rodil pesnik in pripovednik Simon Jenko. Kot gimnazijec je postal član krožka narodnozavednih in literarno nadarjenih srednješolcev, ki so izdajali tudi leposlovni rokopisni list Vaje; postal je njegov vodilni pesnik. Na začetek in poznejši razvoj Jenkove poezije so med drugim vplivali njegova ljubezenska doživetja ter dela uglednih pesnikov tedanje dobe, med njimi tudi Prešerna. Za razvoj njegove nacionalne poezije so bili še zlasti pomembni politično dogajanje v petdesetih letih 19. stoletja ter njegove življenjske, socialne in moralne stiske iz dunajskih let. Simon Jenko je v pesmih poleg osebnega izkustva izražal tudi narodne in socialnopolitične težnje ter prevladujočo filozofsko misel dobe, v kateri je živel.

Karol Grossman velja za pionirja slovenskega in jugoslovanskega filma. Kot odvetnik je deloval v Ljutomeru bil pa je tudi pomemben narodni buditelj. Leta 1905 je posnel dva kratka dokumentarna filma “Odhod od maše” in “Sejem v Ljutomeru”, naslednje leto pa kratki družinski dokumentarec “Na domačem vrtu”. To so bili prvi slovenski dokumentarni filmi. Ohranil jih je Marjan Cilař, ki je močno poškodovane izvirnike presnel. Karol Grossmann, ki sodi tudi med začetnike slovenske umetniške fotografije, se je rodil leta 1864 v Drakovcih pri Ljutomeru.

Igralec, pisec in režiser Jožko Lukeš se je že s 16-imi leti pridružil ljubiteljem mariborskega Ljudskega odra, kjer so bili njegovi soigralci Štefka Drolc, Hinko Leskovšek in Franjo Kumer. Sledili sta dramska šola, ki jo je vodil Jože Kovič, in zasebna šola Vladimirja Skrbinška. Sodeloval je tudi v avantgardnem Neodvisnem gledališču Frana Žižka. Po vojni je nadaljeval delo v sindikalni gledališki skupini brigade na progi Brčko-Banovići, v prvi povojni sezoni pa se je zaposlil v SNG Maribor. Leta 1946 ga je ministrstvo za kulturo premestilo v Slovensko narodno gledališče Trst, predhodnika Slovenskega stalnega gledališča Trst. Petintrideset let je ostal zvest temu kolektivu. *Posnetek Napisal in režiral je tudi izvirno dramo Prgišče zemlje, ki so jo uprizorili v tržaškem gledališču. Delo obravnava probleme razlaščanja slovenskih kmetov v okolici Trsta, utapljanja v tujstvu in politično razcepljenost Slovencev. Italijanske oblasti so uprizoritev tega dela močno ovirale, a so na koncu delo uspešno predstavili domači publiki, pa tudi na Sterijevem pozorju. Jožko Lukeš se je preizkusil tudi v TV-igrah, na filmu pa se ga spomnimo iz Cvetja v jeseni in Idealista. Rodil se je leta 1920 v Mariboru.

Predsednik izvršnega sveta slovenske skupščine Stane Kavčič in predsednik izvršnega sveta hrvaškega sabora Dragutin Haramija sta 27. oktobra 1970 podpisala sporazum o skupni graditvi jedrske elektrarne v Krškem. Investitorja Savske elektrarne iz Ljubljane in Elektroprivreda iz Zagreba sta avgusta 1974 sklenila pogodbo o dobavi opreme in graditvi jedrske elektrarne moči 632 MW z ameriškim podjetjem Westinghouse Electric Corporation, projektant je bilo podjetje Gilbert Associates Inc., izvajalca del na gradbišču domači podjetji Gradis in Hidroelektra, montažo pa sta izvajala mariborska Hidromontaža in Đuro Đaković iz Slavonskega Broda. Skupaj je v projektu sodelovalo več kot šestdeset slovenskih in jugoslovanskih podjetij. Izkopi in gradbena dela so se začeli aprila 1975, prva verižna reakcija je stekla septembra 1981, z vso zmogljivostjo pa je jedrska elektrarna v Krškem začela delovati avgusta 1982.