Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Franc Jakopin (1921-2002) slavist, slovaropisec in imenoslovec * pesniška naveza s Srečkom Kosovelom * avtor družbenokritične literature * pretrganje državnopravnih vezi z Dunajem

Pred 140. leti (1881) se je v Rogatcu rodil pesnik, dramatik in literarni zgodovinar Dragan Karel Šanda. Gimnazijo je končal v Mariboru, nato je na Dunaju študiral slovenščino, francoščino in nemščino. Od leta 1919 je poučeval na ljubljanski realki, kjer je bil nekaj časa literarni mentor Srečku Kosovelu. Leta 1932 so ga zaradi političnih razlogov predčasno upokojili. Dragan Karel Šanda je objavil zbirko "Poezije", med drugim pa je napisal tudi romantično-klasicistično tragedijo Lepa Vida in pet zgodovinskih tragedij.

Pisatelj, urednik in politik Ferdo Kozak je v Pragi doktoriral iz slavistike. Z literaturo se je začel ukvarjati že v zgodnji mladosti, in sicer z dramatiko, nadaljeval je z ljudskimi povestmi in novelami, tik pred 2. svetovno vojno pa se je spet vrnil k dramatiki, najpomembnejšemu področju svojega ustvarjanja. Med profesuro na klasični gimnaziji v Ljubljani je bil leta 1933 pobudnik ustanovitve revije Sodobnost. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Osvobodilne fronte in urednik Slovenskega zbornika. Pisal je realistične konverzacijske in družbenokritične meščanske drame; na primer »Kralj Matjaž«, »Profesor Klepec« in »Vida Grantova«. Pisatelj, urednik in politik Ferdo Kozak, dobitnik Prešernove nagrade za leto 1956, se je rodil leta 1894 v Ljubljani.

Slovenci so 29. oktobra 1918 na veliki manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani pretrgali državnopravne vezi slovenskih dežel z razpadlo Avstro-Ogrsko in razglasili združitev v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Odcepitev od habsburške monarhije in vključitev v Državo SHS je še istega dne razglasil tudi hrvaški sabor. V Ljubljani se je zbralo približno 50 tisoč ljudi, med njimi tudi skoraj dvesto slovenskih častnikov in vojakov. V njihovem imenu je nadporočnik Mihajlo Rostohar prelomil sabljo ter tako odpovedal prisego habsburškemu cesarju in obljubil zvestobo novi državi. Prelomni trenutek slovenske zgodovine so počastili vodilni politiki, med katerimi so bili slavnostni govornik, predstavnik slovenskega narodnega sveta Ivan Hribar, predstavnik Jugoslovanskega kluba in Slovenske ljudske stranke dr. Lovro Pogačnik, namestnik kranjskega deželnega glavarja dr. Karel Triller, predstavnik Jugoslovanske socialdemokratske stranke Josip Kopač, ljubljanski župan in načelnik Jugoslovanske demokratske stranke dr. Ivan Tavčar ter ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov mednarodno sicer ni bila priznana, vendar je kot politična tvorba ustrezala vsem zahtevam, ki jih predpisuje mednarodno pravo za nastanek držav. Obstajala je le dober mesec, saj se je prvega decembra 1918 s Kraljevino Srbijo združila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Jezikoslovec in leksikograf Franc Jakopin je leta 1949 iz slavistike diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti, se nato izpopolnjeval v Göttingenu, Krakovu, Varšavi in Moskvi ter doktoriral z razpravami iz slovenske antroponimije – to je imenoslovja. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je predaval ruski jezik, bil je znanstveni svetnik in upravnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, predsednik glavnega uredniškega odbora »Slovarja slovenskega knjižnega jezika« ter predsednik komisije za »Slovenski pravopis«, urejal pa je tudi številne jezikoslovne zbornike in monografije. Leta 1989 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Franc Jakopin sodi med najpomembnejše slovenske imenoslovce, bil pa je tudi naš največji strokovnjak za ruski jezik in vzhodnoslovansko jezikoslovje. *Posnetek Jezikoslovec in leksikograf Franc Jakopin je za svoje delo prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Rodil se je pred 100 leti (1921) v Dramljah pri Celju.