Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Reformacija spodbudila razvoj učne kulture v narodnem jeziku * po igralski poti od Ptuja do Nove Gorice * eden od utemeljiteljev jedrske magnetne resonance * kipar presunjen z med in povojnim trpljenjem
Od leta 1992 zadnji dan oktobra v Sloveniji praznujemo kot državni praznik – dan reformacije. Reformacija je bila gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat naj bi nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve. Številni zgodovinarji menijo, da je pribijanje tez legenda, bolj verjetno je, da jih je Luter poslal nadškofu v Mainz. Teze so naredile največji vtis na nemške kneze, ki so začeli množično prehajati v luteranstvo in tako izražali nasprotovanje rimskonemškemu cesarju, katoličanu Habsburžanu Karlu V. pred 500 leti (1521) je bil z wormskim ediktom izobčen, ker je bil po mnenju cesarja "od Božje Cerkve ločeni člen in zakrknjeni ločevalec ter očitni krivoverec". Osem let po izobčenju je želel Karel V. nemškim knezom odvzeti pravico, da samostojno urejajo verske zadeve. Tedaj so knezi in nemška mesta protestirali; od tod izhaja imenovanje protestanti za pripadnike katere od cerkva, ki so nastale v obdobju reformacije. Luter je zahteval, naj bo cerkev preprosta, naj se bogoslužje približa človeku in zato opravlja v domačem jeziku. Biblijo je treba za ljudi prevesti v materni jezik in jim tako omogočiti, da jo berejo sami. Ideje reformacije so prek potujočih študentov, obrtnikov in liberalnih duhovnikov prišle tudi v slovenski prostor. Prvi se je z njimi srečal tržaški škof Peter Bonomo, kmalu pa tudi Primož Trubar z Raščice na Dolenjskem, osrednja osebnost slovenskega protestantizma. Od približno petdesetih knjig, ki so jih slovenski protestantski pisci napisali, jih je Trubar napisal polovico, med njimi tudi Katekizem in Abecednik, prvi slovenski tiskani knjigi in prvi knjigi v slovenskem jeziku nasploh. Trubar pa se je v slovensko zgodovino zapisal kot osebnost, ki je oblikovala tudi zamisel o organizaciji slovenskega šolstva in kulture. Prvi knjigi v slovenskem jeziku sta sprožili začetek neprekinjenega razvoja učne kulture Slovencev v narodnem jeziku.
Leta 1930 se je v Ljubljani rodil igralec Aleksander Krošl. Končal je Akademijo za igralsko umetnost in igralsko kariero začel v Mestnem gledališču Ptuj. Pozneje je uspešno opravil avdicijo v ptujskem poklicnem gledališču, kjer je leta 1950 debitiral v vlogi Mirka v Žižkovi priredbi Miklove Zale. Poklicna pot ga je vodila v Celje, Ljubljano, Maribor in zadnje desetletje pred upokojitvijo leta 1993 v Novo Gorico. Odigral je več kot 160 vlog. Za svoje stvaritve je prejel nagrado Prešernovega sklada, Severjevo nagrado in leta 2000 Borštnikov prstan za življenjsko delo.
Akademik Robert Blinc je na odseku za tehniško fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani doktoriral leta 1959 ter se nato izpopolnjeval v Združenih državah Amerike. Po vrnitvi je postal znanstveni sodelavec Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani, pozneje pa je bil izvoljen za rednega profesorja fizike na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, bil pa je tudi njen dekan. Velja za enega od utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance pri raziskavah strukturnih faznih prehodov, bil je pa tudi soavtor trinajstih patentov. S svojim delom je odločilno pripomogel k mednarodni uveljavitvi laboratorija za magnetno resonanco pri Inštitutu Jožefa Štefana. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in tudi njen podpredsednik, član nekaterih tujih in Evropske znanstvene akademije. Robert Blinc se je rodil leta 1933 v Ljubljani.
Akademski kipar Stane Jarm izhaja iz družine z živo rezbarsko – podobarsko tradicijo. Po končani osnovni šoli v Osilnici se je vpisal na srednjo šolo za umetno obrt v Ljubljani in kasneje končal študij na Akademiji za likovno umetnost pri profesorjih Zdenku in Borisu Kalinu. *Posnetek Po končanem šolanju se je preselil v Kočevje, kjer je bil do upokojitve leta 1995 zaposlen kot likovni pedagog. Skupaj z Ivanom Brudarjem in Milošem Humekom je bil soustanovitelj Likovnega salona Kočevje. Kot ustvarjalec je bil aktiven na področju kiparstva, grafike in risbe. Širši javnosti je znan po ekspresionističnih upodobitvah Križanega in križevih potov. Motive za množico del je našel v domačem okolju in v trpljenju tamkajšnjega prebivalstva – zlasti mater, vdov, otrok in talcev med ter pobitih po drugi svetovni vojni. Njegova dela nosijo tudi pomembno sporočilo. S križevim potom Trpljenje Slovencev, na poti proti grobiščem pod Krenom v Kočevskem rogu, je izrazil svojo bolečino ob povojnih dogodkih in hkrati želel pozvati k odpuščanju krivic in strahot, ki so se v Kočevskem rogu zgodile z množičnimi povojnimi poboji. V pozivih k spravi je se kaže njegova umetniška in človeška veličina. Akademski kipar Stane Jarm – tudi častni občan Kočevja in ribniške občine se je rodil leta 1931 v Osilnici.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Reformacija spodbudila razvoj učne kulture v narodnem jeziku * po igralski poti od Ptuja do Nove Gorice * eden od utemeljiteljev jedrske magnetne resonance * kipar presunjen z med in povojnim trpljenjem
Od leta 1992 zadnji dan oktobra v Sloveniji praznujemo kot državni praznik – dan reformacije. Reformacija je bila gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat naj bi nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve. Številni zgodovinarji menijo, da je pribijanje tez legenda, bolj verjetno je, da jih je Luter poslal nadškofu v Mainz. Teze so naredile največji vtis na nemške kneze, ki so začeli množično prehajati v luteranstvo in tako izražali nasprotovanje rimskonemškemu cesarju, katoličanu Habsburžanu Karlu V. pred 500 leti (1521) je bil z wormskim ediktom izobčen, ker je bil po mnenju cesarja "od Božje Cerkve ločeni člen in zakrknjeni ločevalec ter očitni krivoverec". Osem let po izobčenju je želel Karel V. nemškim knezom odvzeti pravico, da samostojno urejajo verske zadeve. Tedaj so knezi in nemška mesta protestirali; od tod izhaja imenovanje protestanti za pripadnike katere od cerkva, ki so nastale v obdobju reformacije. Luter je zahteval, naj bo cerkev preprosta, naj se bogoslužje približa človeku in zato opravlja v domačem jeziku. Biblijo je treba za ljudi prevesti v materni jezik in jim tako omogočiti, da jo berejo sami. Ideje reformacije so prek potujočih študentov, obrtnikov in liberalnih duhovnikov prišle tudi v slovenski prostor. Prvi se je z njimi srečal tržaški škof Peter Bonomo, kmalu pa tudi Primož Trubar z Raščice na Dolenjskem, osrednja osebnost slovenskega protestantizma. Od približno petdesetih knjig, ki so jih slovenski protestantski pisci napisali, jih je Trubar napisal polovico, med njimi tudi Katekizem in Abecednik, prvi slovenski tiskani knjigi in prvi knjigi v slovenskem jeziku nasploh. Trubar pa se je v slovensko zgodovino zapisal kot osebnost, ki je oblikovala tudi zamisel o organizaciji slovenskega šolstva in kulture. Prvi knjigi v slovenskem jeziku sta sprožili začetek neprekinjenega razvoja učne kulture Slovencev v narodnem jeziku.
Leta 1930 se je v Ljubljani rodil igralec Aleksander Krošl. Končal je Akademijo za igralsko umetnost in igralsko kariero začel v Mestnem gledališču Ptuj. Pozneje je uspešno opravil avdicijo v ptujskem poklicnem gledališču, kjer je leta 1950 debitiral v vlogi Mirka v Žižkovi priredbi Miklove Zale. Poklicna pot ga je vodila v Celje, Ljubljano, Maribor in zadnje desetletje pred upokojitvijo leta 1993 v Novo Gorico. Odigral je več kot 160 vlog. Za svoje stvaritve je prejel nagrado Prešernovega sklada, Severjevo nagrado in leta 2000 Borštnikov prstan za življenjsko delo.
Akademik Robert Blinc je na odseku za tehniško fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani doktoriral leta 1959 ter se nato izpopolnjeval v Združenih državah Amerike. Po vrnitvi je postal znanstveni sodelavec Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani, pozneje pa je bil izvoljen za rednega profesorja fizike na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, bil pa je tudi njen dekan. Velja za enega od utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance pri raziskavah strukturnih faznih prehodov, bil je pa tudi soavtor trinajstih patentov. S svojim delom je odločilno pripomogel k mednarodni uveljavitvi laboratorija za magnetno resonanco pri Inštitutu Jožefa Štefana. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in tudi njen podpredsednik, član nekaterih tujih in Evropske znanstvene akademije. Robert Blinc se je rodil leta 1933 v Ljubljani.
Akademski kipar Stane Jarm izhaja iz družine z živo rezbarsko – podobarsko tradicijo. Po končani osnovni šoli v Osilnici se je vpisal na srednjo šolo za umetno obrt v Ljubljani in kasneje končal študij na Akademiji za likovno umetnost pri profesorjih Zdenku in Borisu Kalinu. *Posnetek Po končanem šolanju se je preselil v Kočevje, kjer je bil do upokojitve leta 1995 zaposlen kot likovni pedagog. Skupaj z Ivanom Brudarjem in Milošem Humekom je bil soustanovitelj Likovnega salona Kočevje. Kot ustvarjalec je bil aktiven na področju kiparstva, grafike in risbe. Širši javnosti je znan po ekspresionističnih upodobitvah Križanega in križevih potov. Motive za množico del je našel v domačem okolju in v trpljenju tamkajšnjega prebivalstva – zlasti mater, vdov, otrok in talcev med ter pobitih po drugi svetovni vojni. Njegova dela nosijo tudi pomembno sporočilo. S križevim potom Trpljenje Slovencev, na poti proti grobiščem pod Krenom v Kočevskem rogu, je izrazil svojo bolečino ob povojnih dogodkih in hkrati želel pozvati k odpuščanju krivic in strahot, ki so se v Kočevskem rogu zgodile z množičnimi povojnimi poboji. V pozivih k spravi je se kaže njegova umetniška in človeška veličina. Akademski kipar Stane Jarm – tudi častni občan Kočevja in ribniške občine se je rodil leta 1931 v Osilnici.
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov