Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Fran Mišič (1881- 1969) koroški narodnjak in mariborski profesor*šolstvo postane državna zadeva*samosvoja likovna umetnica iz Trsta*utemeljitelj naše znanstvene interne medicine
Vse tja do srede 18. stoletja je šola veljala za cerkveno ustanovo, za katero se država skoraj ni menila. Posvetne oblasti so se zanjo začele zanimati šele v obdobju prosvetljenega absolutizma in tako je z ukazom cesarice Marije Terezije leta 1770 šolstvo postalo državna zadeva. V naših deželah je dobro utemeljen predlog o organizaciji in izvedbi šolstva pripravil Blaž Kumerdej in dunajska vlada se je odločila, da v Ljubljani ustanovi normalko. Ko je magistrat popisal vse dečke, stare od deset do trinajst let, se je na današnji dan leta 1775 začel pouk, in sicer v vseh štirih razredih hkrati. Vpisanih je bilo 120 učencev, izmed teh dvajset Nemcev. Toda pokazalo se je, da je bil ta način zelo slab. V višje razrede so namreč sprejeli otroke, ki niso dokončali nižjih, znanje je bilo različno, pa tudi učni jezik je bila nemščina, ki je niso razumeli. Cesaričin odposlanec je preučil vzroke za neuspeh in zahteval ustanovitev pomožnega razreda za učence, ki ne obvladajo nemščine, od glavarja in knezoškofa pa je zahteval več zanimanja za napredovanje šolstva. A tudi potem se ni prav hitro in uspešno razvijalo; leta 1781 je namreč vse šole v naših deželah obiskovalo le 900 dečkov in 202 deklici.
Pred 140 leti (1881) se je na Dobravi pri Borovljah rodil Fran Mišič, koroški narodnjak, profesor in pisec. Med drugim je služboval v Mariboru, Kranju, Gorici, Trstu in v Celju. V šolskem letu 1919/20 je bil začasni ravnatelj meščanske šole v Borovljah. V plebiscitni dobi je bil predsednik Narodnega sveta v Borovljah. Za jugoslovansko delegacijo na mirovni konferenci v Parizu je pripravil študijo o koroških narečjih. Fran Mišič je ustanovil tudi boroveljsko podružnico Slovenskega planinskega društva, ki je upravljala današnjo Celovško kočo na Mačinski planini, in dal iniciativo za preselitev boroveljske puškarne v Kranj. Leta 1922 je iz Koroške prišel v Maribor, kjer je nastopil mesto profesorja na realki, pozneje pa na klasični gimnaziji. Uredil in izbral je pesmi pohorskega ljudskega pevca Jurija Vodovnika ter bil urednik turističnopropagandnega lista Jugoslovanski biseri.
Slikarka in grafičarka Elda Piščanec je ena tistih naših likovnih umetnic, ki so v obdobju med svetovnima vojnama brez dvoma oblikovale svojevrstne in zanimive opuse umetniških del in z njimi zaznamovale našo likovno umetnost. Rodila se je na današnji dan leta 1897 v Trstu. V Ljubljani je obiskovala licej in obrtno šolo, potem pa se je zaposlila kot poštna uradnica in se hkrati zasebno učila slikarstva pri mojstru Rihardu Jakopiču. Pozneje je odšla na umetnostno akademijo v Zagreb in Firence, v Parizu pa se je specializirala za tehniko cerkvenega slikarstva. Posebni mesti v slikanju Elde Piščanec sta imela tihožitje in portret. Pri portretu je dajala velik poudarek psihološkemu niansiranju.
Zdravnik Igor Tavčar velja za utemeljitelja slovenske znanstvene interne medicine, poudarjal pa je pomen biokemije za razvoj medicinske znanosti. Leta 1919 je postal študent na tedaj še nepopolni Medicinski fakulteti mlade ljubljanske univerze. Študij je nadaljeval v Pragi in Heidelbergu, kjer je leta 1925 diplomiral. Specializacijo iz interne medicine je opravljal na Dunaju in jo dokončal v Beogradu. Sprva je služboval v Splošni bolnišnici Ljubljana ter potem v tukajšnji železniški ambulanti in sanatoriju Šlajmerjev dom. Leta 1943 se je pridružil partizanom in v bolnišnici v Žumberku napisal prvi partizanski sanitetni učbenik. Po vojni je pripomogel k vzpostavitvi popolnega medicinskega študija v Ljubljani. Dr. Igor Tavčar, ki je bil tudi član ožje zdravstvene skupine povojnega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza - Tita, se je rodil leta 1899 v družini pisatelja, politika in ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Fran Mišič (1881- 1969) koroški narodnjak in mariborski profesor*šolstvo postane državna zadeva*samosvoja likovna umetnica iz Trsta*utemeljitelj naše znanstvene interne medicine
Vse tja do srede 18. stoletja je šola veljala za cerkveno ustanovo, za katero se država skoraj ni menila. Posvetne oblasti so se zanjo začele zanimati šele v obdobju prosvetljenega absolutizma in tako je z ukazom cesarice Marije Terezije leta 1770 šolstvo postalo državna zadeva. V naših deželah je dobro utemeljen predlog o organizaciji in izvedbi šolstva pripravil Blaž Kumerdej in dunajska vlada se je odločila, da v Ljubljani ustanovi normalko. Ko je magistrat popisal vse dečke, stare od deset do trinajst let, se je na današnji dan leta 1775 začel pouk, in sicer v vseh štirih razredih hkrati. Vpisanih je bilo 120 učencev, izmed teh dvajset Nemcev. Toda pokazalo se je, da je bil ta način zelo slab. V višje razrede so namreč sprejeli otroke, ki niso dokončali nižjih, znanje je bilo različno, pa tudi učni jezik je bila nemščina, ki je niso razumeli. Cesaričin odposlanec je preučil vzroke za neuspeh in zahteval ustanovitev pomožnega razreda za učence, ki ne obvladajo nemščine, od glavarja in knezoškofa pa je zahteval več zanimanja za napredovanje šolstva. A tudi potem se ni prav hitro in uspešno razvijalo; leta 1781 je namreč vse šole v naših deželah obiskovalo le 900 dečkov in 202 deklici.
Pred 140 leti (1881) se je na Dobravi pri Borovljah rodil Fran Mišič, koroški narodnjak, profesor in pisec. Med drugim je služboval v Mariboru, Kranju, Gorici, Trstu in v Celju. V šolskem letu 1919/20 je bil začasni ravnatelj meščanske šole v Borovljah. V plebiscitni dobi je bil predsednik Narodnega sveta v Borovljah. Za jugoslovansko delegacijo na mirovni konferenci v Parizu je pripravil študijo o koroških narečjih. Fran Mišič je ustanovil tudi boroveljsko podružnico Slovenskega planinskega društva, ki je upravljala današnjo Celovško kočo na Mačinski planini, in dal iniciativo za preselitev boroveljske puškarne v Kranj. Leta 1922 je iz Koroške prišel v Maribor, kjer je nastopil mesto profesorja na realki, pozneje pa na klasični gimnaziji. Uredil in izbral je pesmi pohorskega ljudskega pevca Jurija Vodovnika ter bil urednik turističnopropagandnega lista Jugoslovanski biseri.
Slikarka in grafičarka Elda Piščanec je ena tistih naših likovnih umetnic, ki so v obdobju med svetovnima vojnama brez dvoma oblikovale svojevrstne in zanimive opuse umetniških del in z njimi zaznamovale našo likovno umetnost. Rodila se je na današnji dan leta 1897 v Trstu. V Ljubljani je obiskovala licej in obrtno šolo, potem pa se je zaposlila kot poštna uradnica in se hkrati zasebno učila slikarstva pri mojstru Rihardu Jakopiču. Pozneje je odšla na umetnostno akademijo v Zagreb in Firence, v Parizu pa se je specializirala za tehniko cerkvenega slikarstva. Posebni mesti v slikanju Elde Piščanec sta imela tihožitje in portret. Pri portretu je dajala velik poudarek psihološkemu niansiranju.
Zdravnik Igor Tavčar velja za utemeljitelja slovenske znanstvene interne medicine, poudarjal pa je pomen biokemije za razvoj medicinske znanosti. Leta 1919 je postal študent na tedaj še nepopolni Medicinski fakulteti mlade ljubljanske univerze. Študij je nadaljeval v Pragi in Heidelbergu, kjer je leta 1925 diplomiral. Specializacijo iz interne medicine je opravljal na Dunaju in jo dokončal v Beogradu. Sprva je služboval v Splošni bolnišnici Ljubljana ter potem v tukajšnji železniški ambulanti in sanatoriju Šlajmerjev dom. Leta 1943 se je pridružil partizanom in v bolnišnici v Žumberku napisal prvi partizanski sanitetni učbenik. Po vojni je pripomogel k vzpostavitvi popolnega medicinskega študija v Ljubljani. Dr. Igor Tavčar, ki je bil tudi član ožje zdravstvene skupine povojnega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza - Tita, se je rodil leta 1899 v družini pisatelja, politika in ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja.
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov