Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Fran Mišič (1881- 1969) koroški narodnjak in mariborski profesor*šolstvo postane državna zadeva*samosvoja likovna umetnica iz Trsta*utemeljitelj naše znanstvene interne medicine

Vse tja do srede 18. stoletja je šola veljala za cerkveno ustanovo, za katero se država skoraj ni menila. Posvetne oblasti so se zanjo začele zanimati šele v obdobju prosvetljenega absolutizma in tako je z ukazom cesarice Marije Terezije leta 1770 šolstvo postalo državna zadeva. V naših deželah je dobro utemeljen predlog o organizaciji in izvedbi šolstva pripravil Blaž Kumerdej in dunajska vlada se je odločila, da v Ljubljani ustanovi normalko. Ko je magistrat popisal vse dečke, stare od deset do trinajst let, se je na današnji dan leta 1775 začel pouk, in sicer v vseh štirih razredih hkrati. Vpisanih je bilo 120 učencev, izmed teh dvajset Nemcev. Toda pokazalo se je, da je bil ta način zelo slab. V višje razrede so namreč sprejeli otroke, ki niso dokončali nižjih, znanje je bilo različno, pa tudi učni jezik je bila nemščina, ki je niso razumeli. Cesaričin odposlanec je preučil vzroke za neuspeh in zahteval ustanovitev pomožnega razreda za učence, ki ne obvladajo nemščine, od glavarja in knezoškofa pa je zahteval več zanimanja za napredovanje šolstva. A tudi potem se ni prav hitro in uspešno razvijalo; leta 1781 je namreč vse šole v naših deželah obiskovalo le 900 dečkov in 202 deklici.

Pred 140 leti (1881) se je na Dobravi pri Borovljah rodil Fran Mišič, koroški narodnjak, profesor in pisec. Med drugim je služboval v Mariboru, Kranju, Gorici, Trstu in v Celju. V šolskem letu 1919/20 je bil začasni ravnatelj meščanske šole v Borovljah. V plebiscitni dobi je bil predsednik Narodnega sveta v Borovljah. Za jugoslovansko delegacijo na mirovni konferenci v Parizu je pripravil študijo o koroških narečjih. Fran Mišič je ustanovil tudi boroveljsko podružnico Slovenskega planinskega društva, ki je upravljala današnjo Celovško kočo na Mačinski planini, in dal iniciativo za preselitev boroveljske puškarne v Kranj. Leta 1922 je iz Koroške prišel v Maribor, kjer je nastopil mesto profesorja na realki, pozneje pa na klasični gimnaziji. Uredil in izbral je pesmi pohorskega ljudskega pevca Jurija Vodovnika ter bil urednik turističnopropagandnega lista Jugoslovanski biseri.

Slikarka in grafičarka Elda Piščanec je ena tistih naših likovnih umetnic, ki so v obdobju med svetovnima vojnama brez dvoma oblikovale svojevrstne in zanimive opuse umetniških del in z njimi zaznamovale našo likovno umetnost. Rodila se je na današnji dan leta 1897 v Trstu. V Ljubljani je obiskovala licej in obrtno šolo, potem pa se je zaposlila kot poštna uradnica in se hkrati zasebno učila slikarstva pri mojstru Rihardu Jakopiču. Pozneje je odšla na umetnostno akademijo v Zagreb in Firence, v Parizu pa se je specializirala za tehniko cerkvenega slikarstva. Posebni mesti v slikanju Elde Piščanec sta imela tihožitje in portret. Pri portretu je dajala velik poudarek psihološkemu niansiranju.

Zdravnik Igor Tavčar velja za utemeljitelja slovenske znanstvene interne medicine, poudarjal pa je pomen biokemije za razvoj medicinske znanosti. Leta 1919 je postal študent na tedaj še nepopolni Medicinski fakulteti mlade ljubljanske univerze. Študij je nadaljeval v Pragi in Heidelbergu, kjer je leta 1925 diplomiral. Specializacijo iz interne medicine je opravljal na Dunaju in jo dokončal v Beogradu. Sprva je služboval v Splošni bolnišnici Ljubljana ter potem v tukajšnji železniški ambulanti in sanatoriju Šlajmerjev dom. Leta 1943 se je pridružil partizanom in v bolnišnici v Žumberku napisal prvi partizanski sanitetni učbenik. Po vojni je pripomogel k vzpostavitvi popolnega medicinskega študija v Ljubljani. Dr. Igor Tavčar, ki je bil tudi član ožje zdravstvene skupine povojnega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza - Tita, se je rodil leta 1899 v družini pisatelja, politika in ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja.